Kraljica volitev je včeraj postala tudi prva predsednica Južne Koreje. Park Geun Hye se pravzaprav vrača v predsedniško palačo, kjer je 22-letna prevzela vlogo prve dame, potem ko je bila v neuspelem poskusu atentata na očeta Park Chung Heeja ubita njena mati. Njena volilna baza so bili zato starejši Korejci, ki jim je zbledel spomin na okrutno vladavino generala, zapomnili pa so si mlado princeso iz časa, ko se je država levila v azijskega gospodarskega tigra, čeprav je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s Parkovo krepitvijo diktature ekonomski razcvet dežele začel veneti, množično ljudsko nezadovoljstvo z uličnimi protesti pa je državo znova potisnilo v izredno stanje. Park Chung Hee je leta 1979 umrl pod streli direktorja lastne obveščevalne službe, hči iz njegovega drugega zakona pa se je na politično prizorišče odmevno vrnila skoraj dve desetletji kasneje kot poslanka očetovih republikancev, ki so se do takrat že preimenovali v Veliko nacionalno stranko. Vladajoča stranka je bila v težavah zaradi tedanjega izbruha azijske gospodarske krize, frakcijski boj z dvema kandidatoma pa jo je stal tudi predsedniškega položaja, saj slavil Kim Dae Jung, kandidat opozicijske demokratske stranke, s samo 40 odstotki glasov v enokrožnem volilnem sistemu. Uspešna medkorejska sončna politika, ki je Dae Jungu prinesla Nobelovo nagrado za mir, je konservativce potiskala v opozicijo in na parlamentarnih volitvah 2004 se jim je obetal pravi polom, zato se je Park Geun Hye mesec pred volitvami povzpela na vodstveni položaj stranke z eno samo nalogo, da prepreči katastrofo. To ji je v precejšnji meri tudi uspelo, čeprav je slavila tedanjemu predsedniku Roh Mu Hyunu zvesta demokratska frakcija. Kraljica volitevV naslednjih dveh letih je Veliko nacionalno stranko Parkova že pripeljala do zmage na lokalnih volitvah in si prislužila naziv »kraljice volitev«. Med predvolilno kampanjo jo je maja 2006 napadel 50-letni kriminalec in ji z žepnim nožem porezal obraz tako, da je v več ur trajajoči operaciji prejela šestdeset šivov. Ko se je zbudila iz narkoze, je bilo njeno prvo vprašanje: »Kako stojimo v Daejonu?«, navaja anekdota. V tem, po velikosti petem južnokorejskem mestu je bil v javnomnenjskih raziskavah zaostanek županskega kandidata Velike nacionalne stranke več kot 20-odstoten, njeno posebno zanimanje zanj pa mu je prineslo zmago. Parkovo so mediji začeli uvrščati med najvidnejše južnokorejske politike. Leta 2007 se je tudi zato odločila, da stopi v še večje škornje, in se je potegovala za strankino nominacijo za predsedniško kandidatko. Kasnejši predsednik Lee Myung Bak jo je v dvomljivem seštevanju javnomnenjske podpore in glasovanja članstva premagal za poldrugi odstotek, Velika nacionalna stranka pa je zaradi tega doživela še en razkol. Park Geun Hye se ni pridružila svojim privržencem pri izstopu iz stranke, si je pa prizadevala, da so kljub prvotni prepovedi vrnitve znova našli svoje mesto v njej. Shizofrenijo med volilci, ki so jo povzročili frakcijski boji, je stranka pozdravila z lanskim preimenovanjem v Saenuri oziroma Nova meja, ki je nato aprila letos pod vodstvom Parkove presenetljivo slavila zmago na parlamentarnih volitvah in ohranila absolutno večino poslanskih mest, čeprav so ji napovedali ponovni zdrs v opozicijo zaradi korupcijskega škandala, povezanega s predsednikom države Leejem. Znova se je izkazala kraljica volitev, v 13 dneh volilne kampanje je prepotovala več kot 7200 kilometrov ter obiskala več kot 100 volilnih okrajev, kljub temu pa je Nova meja doživela poraz v okrožju Seula, kar napoveduje, da bo imela kot predsednica omejen vpliv prav v glavnem mestu.Elektroinženirka po izobrazbi v svojem drugem poskusu osvajanja predsedniške Modre hiše ni imela pravega tekmeca v stranki. Že vse od leta 2008 so jo kot možno kandidatko spremljali najvišji rejtingi, zvečine tudi na nacionalni ravni, kjer ji je na koncu edino resno konkurenco predstavljal demokrat Moon Jae In. Predsedniška tekma, ki sta jo od septembra razgibala računalniški poslovnež Ahn Cheol Soo ter poslanka in borka za ženske pravice Lee Jung Hee, a se oba umaknila, je bila zgolj dvoboj, saj je četverica neodvisnih kandidatov na koncu skupaj pobrala le odstotek glasov. V finalu se je boj izkazal za izredno tesnega, po preštetju treh četrtin glasovnic pa je Moon priznal poraz, saj se je vseskozi potrjevala sicer pičla prednost Parkove za okoli dva odstotka. Na koncu je bila razlika nekoliko višja, dokaj zmerni politični agendi 60-letne hčere nekdanjega diktatorja z glavnim poudarkom na ekonomiji so Južnokorejci namenili 51,6 odstotka glasov, Moonu, ki se je zanašal predvsem na mlajšo generacijo in z njo okrepljeno volilno udeležbo (ta je bila 76-odstotna in s tem najvišja v zadnjih 15 letih), pa 48 odstotkov. Izpolniti bo treba veliko obljubPrva predsednica je svojim sodržavljanom pred zbrano množico v Seulu obljubila, da bo uresničila vse med kampanjo dane obljube. Med njimi so ponujena roka Severni Koreji, če se ta odpove jedrskemu programu, kar je nekatere že pripravilo do ugibanj o »dinastičnem« koncu šest desetletij trajajočega spora med Korejama s hčerko oziroma vnukom smrtnih sovražnikov Park Chung Heeja in Kim Il Sunga. Čeprav samska in brez otrok je očitno Korejce prepričala, da bo okrepila socialno skrbstvo in spodbudila pomladitev še ene nacije, ki jo tare premajhna rodnost. Vajeni razkošnega mladostnega življenja v predsedniški palači ji je tudi uspelo utišati kritike, ki so ji očitali, da na pamet govori o zmanjšanju razlik med bogatimi in revnimi, ob obljubah politikov o izkoreninjanju korupcije pa volilci že po vsem svetu vedo, da so prazno govorjenje, in za z njo prepredeno državo je spodbudno že to, da Parkove ne preganja tožilstvo, kot je njenega predhodnika že ob vstopu v predsedniško palačo. S prevzemom predsedniškega položaja Park Geun Hye v tradicionalno moški družbi na široko odpira vrata ideji o ženskah na odločilnih položajih v vladi, gospodarstvu in tudi univerzah. A nekateri opozarjajo, da bo tradicionalno miselnost težko razbiti, še posebej ker njeno zmago že povezujejo s politično slavo očeta, ob zbledelih slabih spominih nanj. Sama bo zdaj lahko pokazala in dokazala, da brez pravega poznavanja težav južnokorejskih žensk, ki se zaradi diskriminacije le s težavo prebijejo kje v ospredje, lahko izpolni feministično obarvano volilno obljubo: »Moški predsedniki v Južni Koreji so se po vrsti zapletali v oblastne boje in korupcijo ter se izneverili pri uresničevanju sanj ljudi. Ženske pa lahko rešimo številne probleme, ki jih moški niso znali.« raljica volitev je včeraj postala tudi prva predsednica Južne Koreje. Park Geun Hye se pravzaprav vrača v predsedniško palačo, kjer je 22-letna prevzela vlogo prve dame, potem ko je bila v neuspelem poskusu atentata na očeta Park Chung Heeja ubita njena mati. Njena volilna baza so bili zato starejši Korejci, ki jim je zbledel spomin na okrutno vladavino generala, zapomnili pa so si mlado princeso iz časa, ko se je država levila v azijskega gospodarskega tigra, čeprav je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s Parkovo krepitvijo diktature ekonomski razcvet dežele začel veneti, množično ljudsko nezadovoljstvo z uličnimi protesti pa je državo znova potisnilo v izredno stanje. Park Chung Hee je leta 1979 umrl pod streli direktorja lastne obveščevalne službe, hči iz njegovega drugega zakona pa se je na politično prizorišče odmevno vrnila skoraj dve desetletji kasneje kot poslanka očetovih republikancev, ki so se do takrat že preimenovali v Veliko nacionalno stranko.
Vladajoča stranka je bila v težavah zaradi tedanjega izbruha azijske gospodarske krize, frakcijski boj z dvema kandidatoma pa jo je stal tudi predsedniškega položaja, saj slavil Kim Dae Jung, kandidat opozicijske demokratske stranke, s samo 40 odstotki glasov v enokrožnem volilnem sistemu. Uspešna medkorejska sončna politika, ki je Dae Jungu prinesla Nobelovo nagrado za mir, je konservativce potiskala v opozicijo in na parlamentarnih volitvah 2004 se jim je obetal pravi polom, zato se je Park Geun Hye mesec pred volitvami povzpela na vodstveni položaj stranke z eno samo nalogo, da prepreči katastrofo. To ji je v precejšnji meri tudi uspelo, čeprav je slavila tedanjemu predsedniku Roh Mu Hyunu zvesta demokratska frakcija.
Kraljica volitev
V naslednjih dveh letih je Veliko nacionalno stranko Parkova že pripeljala do zmage na lokalnih volitvah in si prislužila naziv »kraljice volitev«. Med predvolilno kampanjo jo je maja 2006 napadel 50-letni kriminalec in ji z žepnim nožem porezal obraz tako, da je v več ur trajajoči operaciji prejela šestdeset šivov. Ko se je zbudila iz narkoze, je bilo njeno prvo vprašanje: »Kako stojimo v Daejonu?«, navaja anekdota. V tem, po velikosti petem južnokorejskem mestu je bil v javnomnenjskih raziskavah zaostanek županskega kandidata Velike nacionalne stranke več kot 20-odstoten, njeno posebno zanimanje zanj pa mu je prineslo zmago.
Parkovo so mediji začeli uvrščati med najvidnejše južnokorejske politike. Leta 2007 se je tudi zato odločila, da stopi v še večje škornje, in se je potegovala za strankino nominacijo za predsedniško kandidatko. Kasnejši predsednik Lee Myung Bak jo je v dvomljivem seštevanju javnomnenjske podpore in glasovanja članstva premagal za poldrugi odstotek, Velika nacionalna stranka pa je zaradi tega doživela še en razkol. Park Geun Hye se ni pridružila svojim privržencem pri izstopu iz stranke, si je pa prizadevala, da so kljub prvotni prepovedi vrnitve znova našli svoje mesto v njej. Shizofrenijo med volilci, ki so jo povzročili frakcijski boji, je stranka pozdravila z lanskim preimenovanjem v Saenuri oziroma Nova meja, ki je nato aprila letos pod vodstvom Parkove presenetljivo slavila zmago na parlamentarnih volitvah in ohranila absolutno večino poslanskih mest, čeprav so ji napovedali ponovni zdrs v opozicijo zaradi korupcijskega škandala, povezanega s predsednikom države Leejem. Znova se je izkazala kraljica volitev, v 13 dneh volilne kampanje je prepotovala več kot 7200 kilometrov ter obiskala več kot 100 volilnih okrajev, kljub temu pa je Nova meja doživela poraz v okrožju Seula, kar napoveduje, da bo imela kot predsednica omejen vpliv prav v glavnem mestu.
Elektroinženirka po izobrazbi v svojem drugem poskusu osvajanja predsedniške Modre hiše ni imela pravega tekmeca v stranki. Že vse od leta 2008 so jo kot možno kandidatko spremljali najvišji rejtingi, zvečine tudi na nacionalni ravni, kjer ji je na koncu edino resno konkurenco predstavljal demokrat Moon Jae In. Predsedniška tekma, ki sta jo od septembra razgibala računalniški poslovnež Ahn Cheol Soo ter poslanka in borka za ženske pravice Lee Jung Hee, a se oba umaknila, je bila zgolj dvoboj, saj je četverica neodvisnih kandidatov na koncu skupaj pobrala le odstotek glasov. V finalu se je boj izkazal za izredno tesnega, po preštetju treh četrtin glasovnic pa je Moon priznal poraz, saj se je vseskozi potrjevala sicer pičla prednost Parkove za okoli dva odstotka. Na koncu je bila razlika nekoliko višja, dokaj zmerni politični agendi 60-letne hčere nekdanjega diktatorja z glavnim poudarkom na ekonomiji so Južnokorejci namenili 51,6 odstotka glasov, Moonu, ki se je zanašal predvsem na mlajšo generacijo in z njo okrepljeno volilno udeležbo (ta je bila 76-odstotna in s tem najvišja v zadnjih 15 letih), pa 48 odstotkov.
Izpolniti bo treba veliko obljub
Prva predsednica je svojim sodržavljanom pred zbrano množico v Seulu obljubila, da bo uresničila vse med kampanjo dane obljube. Med njimi so ponujena roka Severni Koreji, če se ta odpove jedrskemu programu, kar je nekatere že pripravilo do ugibanj o »dinastičnem« koncu šest desetletij trajajočega spora med Korejama s hčerko oziroma vnukom smrtnih sovražnikov Park Chung Heeja in Kim Il Sunga. Čeprav samska in brez otrok je očitno Korejce prepričala, da bo okrepila socialno skrbstvo in spodbudila pomladitev še ene nacije, ki jo tare premajhna rodnost. Vajeni razkošnega mladostnega življenja v predsedniški palači ji je tudi uspelo utišati kritike, ki so ji očitali, da na pamet govori o zmanjšanju razlik med bogatimi in revnimi, ob obljubah politikov o izkoreninjanju korupcije pa volilci že po vsem svetu vedo, da so prazno govorjenje, in za z njo prepredeno državo je spodbudno že to, da Parkove ne preganja tožilstvo, kot je njenega predhodnika že ob vstopu v predsedniško palačo.
S prevzemom predsedniškega položaja Park Geun Hye v tradicionalno moški družbi na široko odpira vrata ideji o ženskah na odločilnih položajih v vladi, gospodarstvu in tudi univerzah. A nekateri opozarjajo, da bo tradicionalno miselnost težko razbiti, še posebej ker njeno zmago že povezujejo s politično slavo očeta, ob zbledelih slabih spominih nanj. Sama bo zdaj lahko pokazala in dokazala, da brez pravega poznavanja težav južnokorejskih žensk, ki se zaradi diskriminacije le s težavo prebijejo kje v ospredje, lahko izpolni feministično obarvano volilno obljubo: »Moški predsedniki v Južni Koreji so se po vrsti zapletali v oblastne boje in korupcijo ter se izneverili pri uresničevanju sanj ljudi. Ženske pa lahko rešimo številne probleme, ki jih moški niso znali.«
