– Ne računam preveč, za zdaj mi v službi nič ne manjka.

– Meni tudi ni nič manjkalo, a če bi vedel, kako lepo je v penziji, bi se upokojil takoj po gimnaziji…

To je poleg poizvedovanja o tem, kam za silvestrovo, v teh dneh najpogostejše vprašanje. Od petka pa sploh, ker nas je takrat Slovenska tiskovna agencija obvestila, da je pokojninska reforma, ki jo je državni zbor soglasno sprejel 4. decembra, doživela objavo v uradnem listu. Tako beremo, da bo reforma začela veljati 1. januarja, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa vse, ki bodo pred njeno uvedbo izpolnili pogoje za upokojitev, poziva, naj z upokojevanjem ne hitijo, saj se zanje pogoji ne spreminjajo.

Reforma starost, potrebno za upokojitev, z zdajšnjih 58 let dviguje na 60 let, prav tako povišuje pokojninsko dobo, in sicer za ženske z zdajšnjih 38 na 40 let, medtem ko se pokojninska doba za moške ne spreminja in že zdaj znaša 40 let. Podaljševanje delovne dobe in starosti bo postopno – pri moških so predvidena prehodna obdobja do leta 2017, pri ženskah pa do leta 2018.

Moški bodo morali po prvem januarju za starostno pokojnino pri 40 letih delovne dobe delati do 58. leta in 4 mesecev, ženske pa bodo morale dopolniti najmanj 58 let (letos 57 let in 4 mesece) ter imeti 38 let in 4 mesece delovne dobe (letos 37 let in 9 mesecev).

Po stari zakonodaji se bodo lahko upokojili tudi starejši brezposelni, ki so že prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in jim ta plačuje prispevke, oziroma tisti, ki jih bo zaradi poslovnih razlogov delodajalec odpustil do konca leta. Oktobra je zavod prispevke plačeval 1208 brezposelnim. Hkrati pa je bilo na zavodu prijavljenih 21.515 brezposelnih, starejših od 55 let, od tega jih je dobra polovica prejemala nadomestilo plače.

Sto milijonov cenejši upokojenci

Tudi na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) opozarjajo, da se bodo lahko tisti, ki pogoje za starostno pokojnino že izpolnjujejo ali jih bodo izpolnili do konca letošnjega leta, upokojili pod starimi pogoji kadar koli po uveljavitvi reforme.

»Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev že danes, lahko samo pridobijo, če se upokojijo kasneje,« je na novinarski konferenci še enkrat poudaril poudaril tudi direktor Zpiza Marijan Papež.

Kdor pač verjame nenadni ljubezni oblastnikov, ki so pred dobrim letom podobno reformirani pokojninski sistem s pomočjo referendumskih množic zrušili – zraven pa še vlado Boruta Pahorja. Da pa ne gre za ljubezen brez otipljivih osnov, priča tudi podatek, da naj bi bilo že prihodnje leto potrebnih približno sto milijonov evrov manj za pokojnine v primerjavi z veljavnim zakonom, v letu 2018 340 milijonov evrov, v letu 2060 pa okoli milijardo evrov.

Skorajda brez »odpustkov«

Novi zakon črta kopico izjem, na podlagi katerih so se lahko zavarovanci doslej prej upokojevali. V pokojninsko dobo so lahko prišteli in uveljavljali otroke, študijska leta, vojaščino in drugo, pri čemer gre po mnenju ministra Andreja Vizjaka za anomalijo, saj za ta obdobja ni bilo plačanih prispevkov. »Šlo je za neki odpustek, ki ni sledil načelom zavarovalniškega principa,« je pojasnil.

Tisti, ki pred letom 2000 v prvem letu otrokovega rojstva niso bili zavarovani, lahko tako zahtevek za priznanje enoletne dobe podajo le še do konca letošnjega leta, pozneje takih izjem ne bodo več upoštevali.

Starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine bo v nekaterih primerih mogoče tudi znižati, denimo zaradi skrbi za otroka. Vendar bodo to ugodnost lahko uveljavljale skoraj izključno ženske. Poleg tega se starostna meja lahko zniža za dve tretjini dejanskega trajanja vojaškega roka ter za ves čas trajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti.

Skozi pokojninsko zakonodajo bo tako vlada uvajala instrumente, s katerimi bo spodbujala delavce, naj ostanejo delovno aktivni čim dlje. Z vsakim letom bodo pridobili bistveno višjo pokojnino, pravijo. Obenem bo s pokojninsko reformo namenjenih manj proračunskih sredstev za pokojnine, dodaja Vizjak, saj bo reforma povečala število plačnikov v pokojninsko blagajno in zmanjšala število upokojencev.

Grožnje manipulantom

Ker sta do novega leta še slaba dva tedna, so se že pojavili namigi, da bi lahko delodajalci v dogovoru s starejšimi zaposlenimi te tik pred zdajci odpuščali, da bi jim omogočili upokojitev po starem. »To je račun brez krčmarja. Kdor bo špekulativno ali v dogovoru odpuščal, se bo obrisal pod nosom za pravice,« grmi z govorniškega odra minister Vizjak. Prepričan je, da takega odpuščanja ni mogoče storiti brez antidatiranja odpovedi zaposlitve na pretekle mesece, če tehnološki viški že obstajajo, pa o tem že obstajajo dokumenti, morata biti o tem obveščena pokojninski zavod in sindikat.

Vizjak grozi, da bodo pristojni resno preverili pristnost vseh dokumentov in postopek. »Ker takih primerov ne bo toliko, se nameravajo ukvarjati z vsakim posebej,« obljublja.

Svetla prihodnost

Tistim današnjim upokojencem, ki so pripravljeni verjeti v obljube o bodoči stabilnosti pokojninske blagajne, pokojninska reforma ne pomeni nič, tistim (redkim?) starejšim, ki še imajo službo, pokojninska reforma ne pomeni prav veliko, filozofija pokojninske reforme kot take pa utegne zanimati mlajše in tiste, ki upajo na boljše zaposlitvene možnosti.

Minister je na tiskovni konferenci kar precej pozornosti namenil tistim določbam reforme, ki bodo spodbujale zaposlovanje in samozaposlovanje. Tako je več določb, ki v določeni meri razbremenjujejo delodajalce, če zaposlijo mlade, starejše in matere.

Znižanje plačila prispevkov za starejše nad 60 let bo v višini 30 odstotkov, v višini 50 odstotkov pa, če delavec izpolnjuje starostni pogoj za predčasno upokojitev.

»S tem želimo, da bo starejša delovna sila nekoliko bolj konkurenčna,« je pojasnil. Delodajalec bo v primeru, če vsaj za dve leti zaposli iskalca prve zaposlitve v starosti do 26 let za nedoločen čas, v prvem letu oproščen prispevka v višini 50 odstotkov, drugo leto pa v višini 30 odstotkov. Prav taka znižanja pa veljajo tudi v primeru, če delodajalci zaposlijo iskalko zaposlitve, ki skrbi za otroka do treh let starosti, je poudaril. Minister je omenil tudi, da bodo samostojni podjetniki na začetku podjetniške poti prvo leto oproščeni plačila prispevkov v višini 50 odstotkov, drugo leto pa v višini 30 odstotkov.

Prostovoljno bo trikrat dražje

In še nekaj lahko bistveno zadeva mlajšo generacijo. S prostovoljno vključitvijo v zavarovanje si posameznik pridobiva pokojninsko dobo, ki je eden izmed pogojev do predčasne ali starostne pokojnine, ta čas pa se ne všteva v pokojninsko dobo brez dokupa. V njo bo vštet izrecno samo čas, ko je bil posameznik zaposlen. Vendar ker ne bodo dosegli 40 let efektivne dobe, bo to predčasna pokojnina, ki bo deležna malusov.

Če nekdo vplačuje prostovoljno v pokojninsko blagajno po 25. letu, mu to po trenutni ureditvi ne bo koristilo pri dobi, ampak le pri višini odmere pokojnine. Vsako leto prinaša 1,25 odstotka višjo pokojnino.

Prispevki za to se z novim zakonom zvišujejo s slabih 58 na 186 evrov. V prihodnjem letu se bodo obračunavali od minimalne plače v višini 24,35 odstotka. To je enako, kot je skupaj prispevek delodajalcev in delavcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih z minimalno plačo. Tudi zaračunani znesek je enak.

V primeru prostovoljnega plačevanja prispevkov ne moremo reči, da je to enako, kot da bi nekdo delal. Po podatkih zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v tem trenutku prostovoljno vplačuje v pokojninsko blagajno 496 študentov ter 9521 brezposelnih.

Maček v žaklju

Nekaj pa je res, kar je na tiskovni konferenci priznal tudi minister Vizjak in kar zadeva današnjo mlajšo generacijo.

»Ne moremo vedeti, kakšna bo situacija leta 2050. Lahko bomo imeli čez deset let predlog, da bomo upokojitveno starost prilagajali. Pomemben dejavnik je tudi gospodarska rast in delovna aktivnost. Je pa tudi res, da padanja števila upokojencev ne bomo mogli v nedogled nadzirati z zaostrovanjem pogojev,« meni Vizjak in dodaja, da so naredili dobro delo za bodoče generacije in tudi za sedanje upokojence, saj so pripomogli k večji zanesljivosti izplačevanja rednih pokojnin v prihodnje.