Verjetno je pokljuška zmaga še slajša, saj sta ob vas stala tudi Emil Hegle Svendsen in Martin Fourcade, zadnja skupna zmagovalca svetovnega pokala.

Če priznam, mi je prav vseeno, kdo stoji ob meni na zmagovalnem odru, če sem sam na vrhu. Je pa lepo, da sta tista, ki sicer slovita kot najboljša.

Svendsenov nasmešek je bil zelo kisel. Zaostal je za osem desetink sekunde.

On je pač precej bolj vajen zmagovati. V tej sezoni zmage še nima, zato je še bolj kislega obraza. Verjetno je tudi pod večjim pritiskom. Po drugi strani pa je lepo, da tudi drugi pridemo do zmag. Pet let nazaj sem bil še eksot iz Hrvaške in lepo je, da pridemo v športu zraven tudi drugi s talentom, ne samo Norvežani.

Omenili ste, da je današnja zmaga najlepši dokaz, da ste pred dvema letoma naredili pravi korak?

To ni samo moja zmaga. To je zmaga vse ekipe. Oni že vedo, kako sem jim hvaležen. Vsem, trenerjem, serviserjem... Zmagati ne bi mogel, če ne bi imel vrhunskih smuči. To je bila tudi motivacija za vso ekipo. In verjetno so tudi vsi navijači veseli. Sem tak človek, ki bi rad osrečil vse ljudi vsaj za kakšen trenutek. Morda mi je danes nekaj takšnega le uspelo.

Ključna poteza dneva je bila prehitevanje nemškega biatlonca v zadnjem spustu, saj je šlo za desetinke.

Vedel sem, da je vsaka sekunda odločilna, zato sem ga prehiteval v spustu po zunanji strani, kar je bil kar zahteven manever. Očitno pa imam tudi dober instinkt, kaj je bilo tedaj treba storiti. Sicer sem vedel le za čase Svendsena, za Fourcada ne.

Na strelišču ste imeli malce zastoja z izvlačenjem tulca naboja. Vas ni zmedlo?

Ne. Tega sem vajen, saj je to del streljanja. Je pa padel ritem. To bi bilo lahko bolj problematično, a sem zadel. S tem zastojem sem izgubil morda sekundo, ki bi mi prišla prav v soboto. Tokrat je bilo zaradi vrtinčastega vetra težje na strelišču kot v smučini. Velike zastave nad streliščem so se vseskozi obračale v različne smeri. Kljub temu sem bil prepričan, da imam dobro nastreljeno puško.

Sobotno zasledovanje bo za vas nekaj posebnega, saj se boste prvič prvi zapodili v smučino.

V zasledovanju je običajno tako, da vsi lovimo, le eden beži spredaj. Da bom to jaz, se bom moral prilagoditi. Svendsen bo startal takoj za mano, je najboljši tekač in temu se bom prilagodil. Verjetno bo zvit in se bo malo skrival za mano. Morda bova dosegla kompromis in si pomagala. Odvisno od taktike. S tekom še nisem zadovoljen. Naslednje tekme bom moral teči še bolj z glavo. Imam še rezerve. Pa še podpora navijačev bo verjetno večja. Vesel sem, da je bilo že prvi dan toliko mladine, ki bi morala še večkrat v živo videti kaj takega. No, pa še iz Mrkopalja pridejo. Vsaj za en avtobus navijačev.