Pred sedežem občine v mestu Ciudad Juarez na mehiško-ameriški meji je bilo razpostavljenih na stotine rdečih ženskih čevljev v protest proti nasilju nad ženskami, ki že vrsto let za sabo pušča grozljivo statistiko umorov in ugrabitev.
Tristo parov rdečih ženskih čevljev je na trg pred občinsko zgradbo v mestu Ciudad Juarez (zvezna država Chihuahua) postavila mehiška umetnica Elina Chauvet ob pomoči španskega novinarja Javierja Juareza in v sodelovanju z organizacijo svojcev izginulih žena v tem kraju. »S tem želimo lokalno oblast opomniti na desetine nerešenih primerov izginotja žensk v Ciudad Juarezu,« je ob tem dejala Chauvetova, ki je podobno obliko protestnega performansa kot vpijoč glas proti nasilju nad ženskami že pred časom postavila v raznih mestih po svetu. Navdih zanj je dobila v protestnem shodu, ki ga je avgusta 2009 v Ciudad Juarezu organiziralo 33 mater pogrešanih mladih žensk in na katerem so nosile rdeče čevlje kot prepoznavni znak.
»Tristo parov čevljev ustreza evidenci o 300 izginulih mladih ženskah v letih 1993–2012, ki jih vodi v podatkovni bazi naše društvo; rdečih pa zato, ker domnevamo, da v jetništvu trpijo nasilje,« je za lokalne medije povedala članica odbora mater izginulih Francisca Galvan. Toda po podatkih mehiške nevladne organizacije Red Mesa de Mujeres je bilo od leta 1987 do danes v Ciudad Juarezu umorjenih kar 915 žensk, neznano kam pa je v zadnjih šestih letih izginilo 120 mladih žensk, večina med njimi je delala v tekstilni industriji. Glavnina teh umorov je ostala nepojasnjena ali nezadostno raziskana.
Prav zaradi pritiska nevladnih organizacij je tožilstvo zvezne države Chihuahua pred mesecem dni izpeljalo akcijo iskanja pogrešanih žensk v sodelovanju s 36 lokalnimi peki tortilj, ki je najbolj priljubljena mehiška hrana. Na papir, v katerega strankam zavijejo tortiljo, so natisnili fotografije in imena žrtev s parolo »Izginotja v Juarezu morajo izginiti« ter telefonsko številko za sporočanje podatkov, če je kdo pogrešano videl. Razen tega so razdelili 40.000 brošur, 1000 plakatov in 800 fotografij z isto vsebino. Tožilstvo je ob tem sporočilo, da je od 312 prijavljenih primerov izginotja žensk v letošnjem letu razrešilo 282 in da je v preiskavi le še 30 primerov.
Poročilo, ki ga je julija letos objavil odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk, ugotavlja velik porast umorov in posilstva žensk v zvezni državi Chihuahua. Sočasno je poročevalec Amnesty International za Mehiko Rupert Knox na tiskovni konferenci v Londonu ocenil razmere za »alarmantne, saj ni niti pravih (policijskih) preiskav in ustreznih sodb«.
Nasilje nad ženskami in ugrabitve so v Mehiki v veliki meri povezani z organiziranimi kriminalnimi tolpami, ki trgujejo z belim blagom in drogami, toda niso edini krivci. Nekatere ženske so tudi žrtve varnostnih sil in vojakov, vključenih v boj proti narkokartelom. Mehiška novinarka Adela Navarro Bello, ki jo je ameriška revija Foreign Policy letos izbrala za eno od 100 »globalnih mislecev«, pravi, da je v zadnjih šestih letih varnostna politika dosedanjega predsednika Felipeja Calderona (2006–2012) zahtevala 83.191 življenj in da je bilo v tem obdobju iz različnih vzgibov (tudi političnih) v Mehiki umorjenih 203.690 oseb. Ti podatki, ki jih uradna mehiška politika prikriva, pa tudi tisti o neučinkovitem spopadu z narkomafijo, nakazujejo težko rešljivo problematiko, s katero se bo moral soočiti novi predsednik Pena Nieto.
