Ustavno sodišče je zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu obravnavalo že sredi novembra, a je zaradi zapleta s podpisi pod referendumsko pobudo od DZ zahtevalo, da jim jasno sporoči, ali obstaja referendumska zahteva z najmanj 30 lastnoročnimi podpisi. DZ je to v roku tudi storil.
Zahtevo koalicije po presoji ustavnosti posledic referenduma o holdingu je sicer 6. novembra ustavnemu sodišču posredoval DZ. Zahteva za ustavno presojo večinoma navaja že znane argumente v prid zakonu. S centralizacijo upravljanja državnih naložb naj bi bila odpravljena dosedanja zmeda pri upravljanju, ki je onemogočala maksimizacijo učinkov s tega naslova. Z boljšim upravljanjem naj bi se zagotovilo višje proračunske prihodke.
Zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je DZ ustavnemu sodišču posredoval 23. novembra. Predlagatelji zahteve, koalicijske poslanske skupine, se bojijo, da bi padec zakona kratkoročno in dolgoročno povzročil vrsto protiustavnih posledic, ki bi še bolj poglobile krizo v državi in omejile njeno suverenost.
Cilj zakona, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.
