Leva roka v bok, desna na videz sproščeno počiva na stebru, na katerem kraljuje eden izmed zmajev na Zmajskem mostu. Zasveti bliskavica in dekle si nadene bleščeč nasmešek. Strneta glavi, nezadovoljstvo v dekletovih očeh pa kmalu razkrije, da bo potreben še en poskus. Dekle se ponovno nasloni na steber, na obrazu spet zažari nasmešek. »Še dobro, da je spominska kartica dovolj velika za vse posnetke. Ne znava si več predstavljati, kako bi bilo priti z dopusta zgolj z nekaj deset fotografijami, za katere niti ne veš, kako so uspele,« pove nasmejan brazilski par, ki ga je predbožično vzdušje privabilo na okrašene ljubljanske ulice.
Šest korakov do fotografije
Marcus in Juliana pa nista bila edina, ki nameravata s svojega zimskega oddiha domov prinesti vsaj 300 fotografskih posnetkov. Turisti, ki smo jih ustavili na ulicah prestolnice, niso s pritiskanjem na sprožilec nič kaj varčni, odkar imajo digitalne fotoaparate. Fotografij ne štejejo več in šele ko jih doma ponovno pogledajo, vidijo, koliko so jih pravzaprav naredili. »Nekaj jih bova obdržala, tiste ponesrečene pa seveda zbrisala,« še pove brazilski par. Prav razvoj digitalne fotografije je prinesel več novih in vznemirljivih možnosti oblikovanja fotografij, medtem ko takojšen ogled posnetkov na digitalnih fotoaparatih omogoča njihovo sprotno preverjanje in izboljševanje. In ker razvoj digitalne fotografije prednosti ni prinesel zgolj tistim, ki želijo na spominsko kartico shraniti predvsem počitniške spomine, temveč tudi ljubiteljskim in profesionalnim fotografom, je svoje izkušnje in nasvete v knjigi Fotografov pogled zbral tudi britanski fotograf in novinar Michael Freeman.
»V knjigi želim torej predstaviti, kako fotografi komponirajo posnetke skladno s svojimi željami, razpoloženji in sposobnostmi in kako je mogoče izboljšati številne že usvojene spretnosti,« je v spremni besedi zapisal avtor, ki se lahko pohvali z več kot štiridesetimi knjigami, prevedenimi v več kot dvajset jezikov, v katerih je ubesedil svoje dolgoletne izkušnje za fotografskim objektivom in bralcem opisal, kakšen je skozenj pogled na svet. »V knjigi želim predstaviti dejanski proces fotografiranja. Najraje bi to poimenoval insajderski pogled, pa čeprav se morda sliši kot poveličevanje samega sebe, saj se, kadar fotografiram, opiram na izkušnje številnih fotografov in seveda tudi svoje,« Freeman še pojasni namen knjige, ki v šestih poglavjih uči, kako uporabljati objektiv, kakšne so osnove oblikovanja, kakšni so grafični in fotografski elementi, kakšno je komponiranje s svetlobo in barvo, kakšne naj bodo osnovne zamisli ter kakšen je celoten fotografski postopek od pritiska na sprožilec do fotografije, ki je objavljena ali krasi dom.
Tehnologija pomembna, a ne dovolj
Da je Michael Freeman pri dajanju fotografskih napotkov uspešen, pričajo tudi številne pohvale, ki mu jih ljubitelji dobre fotografije izrekajo na socialnih omrežjih. »Moram priznati, da sem se s pomočjo vaših knjig naučil veliko tako osnovnih kot tudi nekaj bolj zapletenih fotografskih veščin. Upam, da bom v prihodnosti tudi sam znal fotografirati kot vi,« je na spletu napisal eden izmed fotografovih privržencev.
»Najpomembnejše odločitve v fotografiji so tiste, ki se tičejo fotografij samih, torej razlogi za posnetke in njihov videz. Tehnologija je vsekakor pomembna, vendar je vse, kar lahko naredi, to, da pomaga uresničiti zamisli in percepcijo,« svoje mišljenje zapiše avtor, ki ne le da o veščinah fotografiranja uči, temveč je v objektiv ujel tudi številne zanimive trenutke dogajanja v Sudanu, zgodbe etničnih manjšin v nekaterih azijskih državah in posebnosti japonskega oblikovanja ter arhitekture, medtem ko so rezultat enega zadnjih projektov fotografije, ki jih je posnel na svoji fotografski delavnici po eni najstarejših tržnih poti med Kitajsko in Tibetom. Freeman želi bralce, fotografe s pomočjo napotkov in navodil v knjigi spodbuditi k temu, da se ne posvetijo zgolj tehnologiji, ki jo ponuja fotoaparat, temveč predvsem pogledu skozi objektiv in temu, kako v njegovem okvirju delujejo različne kompozicije.
