Brasse, ki je ta teden umrl, star 94 let, je razkril številne grozote, ki so se dogajale v Auschwitzu, sicer pa velja za junaka, ker je tvegal svoje življenje, da je ohranil negative posnetkov. Ti so kasneje pomagali pri identifikaciji nacistov in njihovi obsodbi.
Wilhelm Brasse se je po vojni poskušal ponovno ukvarjati s fotografijo, a je bila izkušnja iz koncentracijskega taborišča preveč travmatična. „Ko sem ponovno začel fotografirati, sem v objektivu videl mrtve. Ko sem želel slikati deklico, sem za njo opazil množico duhov. Videl sem tiste ogromne prestrašene oči, ki so zrle vame,“ je pojasnil.
Pred vojno je bil Brasse izurjen fotograf za portrete, delal pa je v studiu svoje tete v poljskem mestu Katowice. Imel je oko za fotografiranje in sposobnost, da je osebo, ki jo je fotografiral, omogočil, da se je popolnoma sprostila.
Ko se je začela vojna, so ga Nemci prisilili, da je izbral, na katero stran bo stopil – njegova mama je bila Poljakinja, njegov oče pa Nemec. „Ko so prišli Nemci, so želeli, da se jim pridružim in izrazim lojalnost Rajhu. A tega nisem hotel storiti. Počutil sem se Poljaka, bil sem Poljak. To je v nas vsadila naša mati,“ je pojasnil Brasse, ki je po zaslišanju pri Gestapu poskušal pobegniti na Madžarsko, vendar so ga na meji ujeli. Še enkrat so mu ponudili možnost, da se pridruži Nemcem, ker se ni hotel, so ga posadili na vlak, namenjen v Auschwitz-Birkenau.
V taborišču so ga uporabili za dokumentiranje vseh zadev, ki so jih počeli. Rajh je bil namreč obseden z arhivi, je pojasnil Brasse. Posnel naj bi od 40 do 50 tisoč portretov. Med številnimi žrtvami, ki jih je slikal, se spomni tudi moškega, ki je imel čudovito tetovažo. Na fotografiranje ga je poslal slavni angel smrti Josef Mengele. „Bila je tetovaža Adama in Eve, ki stojita pred drevesom spoznanja. Očitno ga je naredil umetnik,“ je dejal Brasse, ki je kasneje ugotovil, da so moškega najprej „spravili iz kože“ in nato ubili.
