Od časov, ko je France Verbinc v svojem znamenitem slovarju tujk zapisal, da je plagiat duhovna tatvina, se kljub izbruhu tehnoloških možnosti, ki plagiranje olajšujejo, in izpopolnjeni zakonski zaščiti avtorskih pravic pogled na plagiat ni veliko spremenil. V akademskem svetu še vedno velja za krajo in prevaro. Tudi zato je vsakršen javno izražen sum, da je kdo iz akademskega sveta plagiral – citiral, povzemal, predelal… tuje avtorsko delo v nasprotju z zakonskimi in akademskimi standardi, običajno predmet ostrih polemik, le zelo redko pa predmet sodnih in drugih postopkov. Ali bo tako tudi v primeru, ki ga bomo opisali, se bo še pokazalo.
Dr. Aleš Novak, docent na Pravni fakulteti UL, se je odločil javno opozoriti na dva primera nedopustnega ravnanja kolegov pravnikov. Kot je zapisal v daljšem članku, ki bo v reviji Pravna praksa predvidoma izšel jutri, je vsaka intelektualna kraja dejanje, ki ga velja najostreje obsoditi, v akademskem svetu pa je tako ravnanje »onkraj odpuščanja«. Vsi, ki se udejstvujejo na področju znanosti, poudarja, imajo zato moralno dolžnost, da pokažejo na taka ravnanja in s tem prispevajo k višanju ravni akademske in občečloveške etike.
Neločevanje med lastnim in tujim znanjem
Dr. Aleš Novak je izpostavil dva primera etično spornega navajanja (prisvajanja) tujih spoznanj. Prvi primer plagiranja je odkril v delu prof. dr. Marka Novaka. Kot pravi, je s svojim (naključnim) soimenjakom nekajkrat sodeloval in ga z veseljem vabil na simpozije Društva za pravno in socialno filozofijo. Tudi zato je bil nemalo presenečen, ko je v enem od poglavij njegove knjige Pravna argumentacija v praksi (Planet GV, Ljubljana 2010) naletel na tako rekoč dobeseden prevod besedila iz Fundamentals of Legal Argumentation (Kluwer Academic Publishing, Dordrecht, Boston in London, 1999), znane nizozemske avtorice Eveline T. Feteris, ne da bi M. Novak s čimerkoli nakazal, da je dobesedno navajal ali povzemal. Omenjeno delo je navedel le na koncu knjige, v seznamu literature.
Primerjavabesedil:
Za besedilo dr. Andraža Terška kliknite TUKAJ.
Za besedilo dr. Marka Novaka kliknite TUKAJ.
Akademsko vsaj nepošten tudi »prikaz« knjige
Po mnenju dr. A. Novaka gre v pregledanih dveh podpoglavjih knjige M. Novaka nedvomno za plagiranje; o zatrjevani kršitvi avtorskih pravic seveda lahko odloči le sodišče. V drugem primeru je dr. A. Novak vzel pod drobnogled prikaz drugega dela Uvoda v velike pravne sisteme Davida Grosmanna izpod peresa ustavnega pravnika dr. Andraža Terška (Teorija in praksa, 2002). Po mnenju dr. A. Novaka gre v tem primeru vsaj za »nespodobno početje«. Dr. Teršek je namreč v prikazu napisal , da bo »na kratko povzel nekatere temeljne značilnosti angleškega in ameriškega pravnega sistema, ki jih ponuja omenjena knjiga«, a je nato objavil izbor odlomkov iz knjige, ki predstavljajo skoraj dve tretjini prikaza. Po informacijah naših ekspertnih sogovornikov v tem primeru vseeno ne gre za plagiat, saj da dr. Teršek ni zavajal, da je on avtor vseh misli v prikazu.
Prvi primer je zagotovo bolj sporen. V samo dveh podpoglavjih svoje knjige je M. Novak prepisal ali dobesedno povzel več kot ducat daljših in krajših odstavkov. Sporno navajanje se začne že v prvem stavku. »Ena temeljnih spodbud za večje zanimanje pravnikov za pravno argumentacijo je sprememba pogleda na vlogo sodnika,« zapiše M. Novak. V knjigi Eveline T. Feteris pa beremo: »One od the main incentives for the growing interest in legal argumentation has to do with changing views of the tasks of the judge.« Sporno prisvajanje tujega znanja se, kot rečeno, nadaljuje. V knjigi dr. Feteris je na str. 13 najti tale odlomek: »Until 1970, legal argumentation was studied mainly in the context of legal theory (jurisprudence) and a legal philosophy. Problem affecting legal argument were considered part of general legal problems /…/ In the 1970s, an interest in legal argumentation began to grow among lawyers and argumentation theorists. Legal argument was no longer considered as merely a part of a broader field of research, but as an object in its own right.« V knjigi dr. M. Novaka, na str. 15, pa piše takole: »Nekako do leta 1970 so pravno argumentacijo proučevali pretežno v okviru pravne teorije in filozofije. Vprašanja pravnih argumentov so obravnavali z vidika splošnih pravnih vprašanj. Po tem letu se je interes za proučevanje argumentacije v pravu med pravnimi in drugimi teoretiki povečeval. Pravni argument ni bil več le del ali sredstvo, temveč tudi predmet raziskovanja.« Tudi pravni laik z nekaj znanja angleščine lahko presodi, da gre v drugem odlomku za skoraj dobesedni prevod ali povzetek prvega. Težava je v tem, da bralec tega jasno ne izve, zato lahko upravičeno domneva, da gre za izvirne misli dr. M. Novaka.
Kako na obtožbe odgovarjata dr. Marko Novak in dr. Andraž Teršek in kaj meni prorektor UL dr. Miha Juhart, pa v jutrišnjem Dnevniku.
