Spremembe in dopolnitve zakona o notariatu so med drugim potrebne zaradi celovite ureditve prenosa pristojnosti za zapuščinske zadeve s sodišč na notarje, kar je predlagano s predlogom novega zakona o dedovanju. Namesto okrajnih sodišč bodo namreč po predlagani ureditvi urejali zapuščinske zadeve notarji. Notar bo v postopku urejanja zapuščinske zadeve ob upoštevanju pravil notarske hrambe lahko imel v hrambi tudi zapuščinske listine, denar oziroma dragocenosti. Okrajni sodniki bodo tako razbremenjeni precej zadev in se bodo lahko posvetili reševanju sodnih zaostankov na drugih področjih, pojasnjujejo na ministrstvu.
Bistvene spremembe se obetajo tudi glede samega imenovanja in odgovornosti notarjev. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič namreč predlaga popolno liberalizacijo notariata. Odpravljen bo t. i. sistem "numerus clausus". Število notarskih mest po Sloveniji tako ne bo več omejeno. "Vsakdo, ki izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje za notarja, bo lahko postal notar. S tem se bo predvsem v večjih mestih povečala konkurenca ter s tem posledično tudi dostopnost notarjev in možnost izbire s strani strank," pojasnjujejo na ministrstvu.
Dodajajo, da se je na podlagi izsledkov ministrstva in varuhinje človekovih pravic pokazala potreba po natančnejši ureditvi zavarovanja poklicne odgovornosti notarjev. S predlagano spremembo se jasno definira narava odškodninske odgovornosti notarja.
"Gre za tipično poklicno odškodninsko odgovornost notarjev. Notarji so tako strankam odgovorni za škodo, ki jim nastane zaradi njihovih napak pri opravljanju notariata. Takšna odgovornost že po splošnih pravilih odškodninskega prava vključuje tako škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem notariata strankam povzroči notar kot tudi škoda, ki jo povzroči pri njem zaposlena oseba," pojasnjujejo na MPJU.
Pojasnjujejo, da se s predlaganimi spremembami izboljšuje varstvo interesov in koristi uporabnikov notarskih storitev tudi potem, ko je notar že prenehal z opravljanjem svoje notarske službe. Gre za tiste primere, ko je notar skladno z zakonom že razrešen opravljanja notariata, škoda, za katero je strankam odgovoren po obligacijskih predpisih pa še ni povrnjena v celoti in bi tako lahko stranke ostale brez ustreznega, torej hitrega in zanesljivega poplačila nastale škode.
Predlagana nova določba tako jasno določa prisilno vsebino zavarovalne pogodbe, ki jo mora vsebovati zavarovalna pogodba za zavarovanje poklicne odškodninske odgovornosti notarja. Predlagana določba tako zahteva, da je zavarovalni primer, pri obvezni sklenitvi zavarovalne pogodbe za zavarovanje poklicne odškodninske odgovornosti notarja, napaka zavarovanca oziroma njegovo nedovoljeno ravnanje in ne uveljavljanje odškodninskega zahtevka s strani oškodovanca, navajajo na ministrstvu.
Na vrhovnem sodišču ostro nad Pličaničeve izjave o trendih sodnih zaostankov
Vrhovno sodišče RS je presenečeno nad izjavami ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča o statistiki sodnih zaostankov. Minister je namreč dejal, da ugotovitve ministrstva kažejo na ravno obraten trend od ocen sodstva, da se sodni zaostanki zmanjšujejo. Sodišče "ostro zavrača oceno, da naj bi s prirejeno statistiko zavajalo javnost".
Poleg navedenih dopolnitev določb zakona o notariatu se zaostruje tudi nadzor in izrekanje suspenza notarju tudi v zgodnjih fazah kazenskega postopka in v primeru pripora, ter še nekatere druge novosti glede imenovanja in razrešitve notarjev ter odprave nekaterih zakonskih nedoslednosti, še dodajajo na MPJU.
Pličanič je na petkovi novinarski konferenci po srečanju z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek-Travnik med drugim dejal, da je sodstvo doslej trdilo, da se sodni zaostanki zmanjšujejo in da se čas reševanja zadev skrajšuje. Na ministrstvu za javno upravo in pravosodje (MPJU) pa so podatke iz sodne statistike preverili in po besedah ministra zaznali ravno obraten trend. "Splošna ugotovitev je, da je z metodologijo statistike, ki jo uporablja sodstvo, očitno nekaj narobe," je pojasnil minister.
Na ministrstvu so danes za STA še pojasnili, da so pri pregledu podatkov iz uradne sodne statistike za obdobje od 2008 do 2011 prišli do ugotovitve, da je zmanjšanje števila sodnih zaostankov predvsem posledica zmanjšanja izvršilnih zadev in izvršilnih gospodarskih zadev. Če te izvzamemo, pa se je število pomembnih sodnih zaostankov v letu 2011 glede na leto prej povečalo, so dodali na ministrstvu.
Zapisali so še, da ugotovitve ministrstva sicer temeljijo prav na sodni statistiki. "Odstopanje v interpretaciji uradnih podatkov je predvsem v tem, da je ministrstvo tokrat spremljalo zaostanke tudi po vrstah zadev in po posameznih sodiščih. Do sedaj so bili sodni zaostanki običajno predstavljeni v skupni številki, a dejstvo je, da od učinkovitega sodstva pričakujemo zmanjševanje zaostankov predvsem na pomembnejših zadevah," pojasnjujejo na MPJU.
Z Vrhovnega sodišča RS pa danes sporočajo, da so "zaradi hudih očitkov o prirejanju podatkov o delovanju sodstva" ministrstvo zaprosili za analizo, na kateri naj bi temeljile navedene ugotovitve, vendar do danes odgovora niso prejeli. Trdijo namreč prav nasprotno; da število sodnih zaostankov v pomembnejših zadevah po podatkih sodne statistike od leta 2010 konstantno pada. Nižanje sodnih zaostankov v pomembnejših zadevah izhaja tudi iz sodne statistike, ki jo je za presečni datum 30. septembra letos objavilo ministrstvo, navajajo na sodišču.
Obenem poudarjajo, da sodno statistiko pripravlja prav MPJU, že ves čas pa se vodi na način, da jasno ločuje zaostanke v vseh in v pomembnejših zadevah. Vsi tovrstni podatki in tudi metodologija, na podlagi katere se obdelujejo, so javno objavljeni, obdeluje in objavlja pa jih ministrstvo, so zapisali na vrhovnem sodišču.
Gre torej za lastne podatke ministrstva, zato na vrhovnem sodišč upajo, "da ministrove trditve izhajajo zgolj iz neznanja, ne pa iz želje po umetnem ustvarjanju vzdušja za spreminjanje (pravo)sodnega sistema".
