Predlagatelji zahteve se bojijo, da bi padec zakona kratkoročno in dolgoročno povzročil vrsto protiustavnih posledic, ki bi še bolj poglobile krizo v državi in omejile njeno suverenost. Če želimo dobiti odgovore na vprašanja, zakaj je prihajalo do slabih praks pri podeljevanju kreditov, in jih v prihodnje preprečiti, je treba zakonu o slabi banki dati priložnost, je dejal Jože Tanko iz SDS.

Cilj zakona, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Skladno s predlogom se bodo slabe terjatve transparentno prenesle na novo družbo in na tej podlagi bo možna ugotovitev odgovornosti za posamezne slabe terjatve. Slabe terjatve se bodo vrednotile oz. odkupovale po pravilih Evropske komisije. V koaliciji poudarjajo, da bo tako preprečen moralni hazard.

Z zakonom je določena tudi kazenska in odškodninska odgovornost za dajanje tistih kreditov, ki niso bili dani na podlagi zakonov ter ostalih predpisov in so bili izven okvira načel bančnega poslovanja.

Šušteršič: Referendum bi otežil reševanje največjih državnih bank

Minister za finance Janez Šušteršič je opozoril, da morebitnega referenduma prej kot konec februarja verjetno ne bi mogli izvesti, kar bi otežilo reševanje težav v treh največjih državnih bankah - Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki Vipa. Te bodo še letos potrebovale dodaten kapital in če bi jih država želela dokapitalizirati, bi morala v primeru vseh treh objaviti prevzemno ponudbo, kar bi bila dražja rešitev, je dejal.

Koalicija in opozicija sta v zelo dolgi razpravi - seja se je začela ob 10. uri - s svojimi stališči ostali na ločenih bregovih. Medtem ko so v koaliciji prepričani, da bo ustanovitev slabe banke omogočila kreditiranje in zagon gospodarstva, so v opoziciji opozarjali, da za to obstajajo tudi cenejše rešitve.

Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije je izrazila dvom, da je glavni cilj vzpostavitve slabe banke odprava kreditnega krča. "Vaša edina želja in cilj je, da se polastite državnega premoženja," je dejala. Skupaj s strankarskimi kolegi je poudarila, da podpirajo odprtje kreditnih map - vseh, ne le tistih, ki bi lahko služile za obračunavanje z opozicijo.

Andrej Šircelj iz SDS ne razume, kako si opozicija predstavlja razvoj brez zdravega bančnega sistema. "Ta ukrep je v korist gospodarstva, da bo dobilo zdrav denar za zdrav razvoj," je dejal in zagotovil, da si vlada na podlagi zakona o slabi banki ne bo prilastila nobenega premoženja. Ivan Grill, prav tako iz SDS, je dodal, da se je kraja tisočletja v Sloveniji že zgodila in da za to nismo našli še nobenega krivca.

Židan: Slaba banka je dražja rešitev od alternativ

Matevž Frangež iz SD je dejal, da država brez nacionalnega interesa ni vredna biti država. "In banke so vprašanje prvovrstnega nacionalnega interesa," je prepričan. Njegov strankarski kolega Dejan Židan je dejal, da je ta zakon slab zato, ker bo učinke, tudi če se bo dobro izvajal, dal šele čez nekaj časa, poleg tega meni, da je to dražja rešitev od alternativnih.

Poslanca Pozitivne Slovenije Romana Jakiča je po šestih urah razprave razburila odločitev predsedujočega, Jakoba Presečnika iz SLS, ki mu ni dovolil replike Alenki Jeraj (SDS). Jakič je to označil za presedan, poslanci Pozitivne Slovenije pa so zapustili dvorano DZ. Na glasovanje so nato prišli.

Za referendum o zakonu o slabi banki si prizadeva Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Skrbi ga, da se bo sanacijo bank poplačalo s prodajo podjetij, zato je želel zagotoviti, da bo prvi kriterij dolgoročen obstoj teh podjetij in delovnih mest, ne maksimiranje cene.

Z ministrstvom za finance so se pogajali o spremembah zakona in morebitnem umiku referendumske pobude, a niso bili uspešni. V ponedeljek je stekel 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov, sindikat pa je pozval k oblikovanju povsem nove zakonske rešitve.

Zbiranje podpisov za referendum o slabi banki bo ustavljeno

Potem ko je DZ danes podprl koalicijsko zahtevo po presoji ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve ali zavrnitvijo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank na referendumu, bo moral Sindikat KNG do odločitve sodišča prekiniti zbiranje podpisov za referendum. Do četrtka jih je sicer zbral prek 5500.

Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) je začel podpise v podporo referendumu o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, zbirati v ponedeljek.

Do četrtka je sindikat zbral prek 5500 podpisov, je danes za STA pojasnila njegova sekretarka Sonja Kos. Za razpis referenduma jih mora sicer v 35 dneh zbrati 40.000.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v ponedeljek poudaril, da bi lahko zbiranje ustavila le ustavna presoja, do katere bo torej res prišlo.

Ko DZ sprejme sklep o ustavni presoji, mora o tem obvestiti ustavno sodišče. O vložitvi zahteve na ustavno sodišče mora obvestiti tudi ministrstvo za notranje zadeve in pobudnika referenduma. Ministrstvo pa mora pristojne službe obvestiti, kdaj se zaustavi zbiranje podpisov.

Ustavno sodišče mora o zahtevi DZ odločiti v 30 dneh. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve ustavnega sodišča, da zahtevo zavrne, nadaljuje dan po objavi odločbe v uradnem listu.

Pobudniki referenduma zakonu o slabi banki očitajo, da je pisan na kožo bogatih posameznikov in v škodo večine.

Med pomanjkljivostmi zakona navajajo, da bomo izgube bank pokrili prebivalci Slovenije, in sicer tudi deleže tujih bank v slovenskih bankah, da zakon omogoča krajo slovenskega premoženja, ki je še ostalo, da bodo o prenosih terjatev odločali politično nastavljeni posamezniki, da vlada s slabo banko izbira lažjo pot, ki je za prebivalce najdražja, da je zakon v nasprotju z več drugimi zakoni in da se bo javni dolg na njegov račun povečal za štiri milijarde evrov.

V EU svarila Sloveniji, da z referendumi tvega prošnjo za pomoč

Slovenija dobiva iz EU vse resnejša opozorila, da z referendumom o slabi banki tvega, da bo prisiljena zaprositi za pomoč ter svoje finančne in gospodarske težave reševati pod tujo taktirko, pravijo viri pri EU. Referendumi so "glavna grožnja, prepoznana tudi tukaj", je te navedbe potrdil premier Janez Janša.

Kot je že v torek napovedal finančni minister Janez Šušteršič, je v četrtek o Sloveniji razpravljal ekonomsko-finančni odbor (EFC), ki pripravlja sestanke finančnih ministrov EU. V tej razpravi je bilo po navedbah virov pri EU slišati resna opozorila, da so lahko referendumi za Slovenijo vozovnica do prošnje za pomoč.

"V bistvu je to glavna grožnja, prepoznana tudi tukaj. Tudi v tej razpravi, ki jo omenjate," je premier Janša odgovoril na vprašanje, kakšen je bil rezultat razprave na EFC in ali je Slovenija dobila kakšna opozorila zaradi referendumov.

"Problem Slovenije ni potencial, da sama izide iz krize, ta je zadosten. Problem Slovenije so blokade in nikogar ni, ki bi o čemer koli odločal v EU, ki ne bi vedel, da je danes v Sloveniji možno blokirati nujne ukrepe za izhod iz krize ali dolgoročne strukturne reforme, tako da pač nekdo zbere 2500 podpisov in začne proceduro," je poudaril Janša.

To je po njegovih besedah v tem trenutku glavni problem Slovenije, ne makroekonomske številke, ne potenciali za izhod iz krize, ne sposobnosti administriranja izhoda Slovenije iz krize. "Glavni problem so blokade, o tem je tekla beseda tudi na tem sestanku in o tem bo tekla beseda tudi na prihodnjih sestankih, dokler mi te nevarnosti ne bomo odpravili," je dodal.

O Sloveniji bodo po navedbah virov na enem prihodnjih sestankov razpravljali tudi finančni ministri EU, in sicer na zajtrku, ko običajno govorijo o trenutnih finančnih in gospodarskih razmerah. Slovenije sicer po navedbah virov pri EU za zdaj ni na dnevnem redu naslednjega zasedanja finančnih ministrov EU, ki bo 4. decembra.

EFC je v četrtek o Sloveniji razpravljal na podlagi poročila o gospodarskih razmerah v Sloveniji, v katerem so bile po navedbah virov izpostavljene vse kritične točke: morebitne dodatne dokapitalizacije bank, ogrožen cilj znižanja presežnega javnofinančnega primanjkljaja v letu 2013 ter negotova usoda zakona o ukrepih za stabilnost bank, reforme pokojninskega sistema in trga dela pa tudi predloga za spremembo ustavnih določb o referendumih.

Poleg tega so viri povedali, da se je v minulih mesecih že pripravljal program pomoči za Slovenijo iz evropskih kriznih mehanizmov EFSF oziroma ESM za primer, če izdaja dolarskih obveznic ne bi bila uspešna.