Virant posegel v koalicijski glasovalni stroj

Vladna koalicija s spreminjanjem predloga zakona namreč še vedno ni končala, pri tem pa hkrati še vedno ne vidijo potrebe po tem, da bi morali s svojimi načrti z zakonom o slabi banki kogar koli podrobneje seznanjati, čeprav bo sanacija bank prizadela davkoplačevalce. Tudi ob začetku včerajšnje seje državnega zbora opozicijski poslanci namreč še vedno niso bili seznanjeni z že tretjimi dopolnili koalicije. Vprašanje je, ali so bili z njimi sploh vsebinsko seznanjeni poslanci koalicije, a slednjim to dejstvo očitno ne dela večjih težav oziroma jim ne preprečuje obravnavo in pričakovano potrditev predloga zakona. Ti so namreč zavrnili predlog vodje poslanske skupine opozicijske SD Janka Vebra, da naj se seja za en dan prestavi, da bi se poslanci lahko seznanili z dopolnili, še prej pa naj se z dopolnili seznani tudi matično telo državnega zbora.

V koalicijski glasovalni stroj pa je posegel predsednik državnega zbora Gregor Virant, sicer hkrati predsednik koalicijske Državljanske liste. Ob sklicevanju na džentelmenski dogovor, po katerem naj bi opoziciji dopolnila koalicije predložili vsaj en dan pred obravnavo predloga zakona, je sejo prekinil in je preložil na danes. Da bo koalicija z načrtovanimi, že tretjimi spremembami vsebine zakona, odkar je ta v parlamentarni proceduri, opozicijske poslance seznanila najkasneje do ponedeljska opoldne, naj bi se dogovorili že minuli petek. Na dogovor, na katerega so v koaliciji očitno pozabili, je spomnil Virant, s tem pa nekoliko omilil "napako", ki si jo je privoščil ob začetku seje.

Virant je namreč takoj ob začetku seje predlagal omejitev razprave, v skladu s katero bi lahko poslanec o posameznem dopolnilu razpravljal le enkrat in največ pet minut. Predsednik državnega zbora je želel razpravo o dopolnilih tako omejiti, še preden so poslanci dopolnila sploh dobili na mizo. Načrtovano je razburilo poslanca Vebra, Virant pa je svoj predlog kasneje umaknil.

V Banki Slovenije ne želijo imeti nič s Šušteršičevo slabo banko?

Kot smo poročali včeraj, je vlada oziroma vladna koalicija Banki Slovenije v zadnjem predlogu zakona odvzela možnost, da vladi predlaga enega od sedmih izvršnih direktorjev načrtovane Družbe za upravljanje slabih terjatev bank (DUTB), minister za finance Janez Šušteršič pa je včeraj pojasnil, da je bila takšna odločitev sprejeta na željo centralne banke. "Banka Slovenije je v usklajevanju predlagala, da tega izvršnega direktorja ne želi imeti," je dejal finančni minister, kar je guverner Marko Kranjec, ki je pojasnil, da zadnjega predloga sicer ni videl, potrdil. Iz njegovega odgovora na vprašanje, ali Banka Slovenije ne želi sodelovati v upravnem odboru slabe banke, je medtem mogoče sklepati, da se centralna banka od Šušteršičevih načrtov sanacije bančnega sistema, ki jim nasprotuje, želi distancirati. "Ne gre za vprašanje želje, temveč vprašanje, koliko lahko Banka Slovenije pripomore k upravljanju slabih terjatev. Na odboru sem jasno povedal, da mi tega znanja nimamo. Če vzamemo svojo odgovornost resno, ne čutimo, da bi k temu lahko prispevali," je včeraj povedal Kranjec.

Minister Šušteršič pa je razkril, da bodo tri izvršne direktorje družbe izbrali štirje neizvršni direktorji, ki jih bo imenovala vlada. Pri tem je finančni minister pokomentiral še izjavo Kranjca: "Guvernerja nisem razumel, da Banka Slovenije ne bi bila sposobna predlagati takšnih ljudi, ampak je govoril predvsem o pristojnosti, saj je Banka Slovenije vezana na regulacijo in ne na upravljanje slabih terjatev," je dejal. Ob tem velja poudariti, da tudi, ko gre za regulacijo, centralni banki večjih pristojnosti v zakonu minister ni namenil, saj ima Kranjčeva ekipa večinoma le posvetovalno vlogo. Vsi vzvodi upravljanja bodo v rokah vodstva DUTB, vlade in medresorske komisije. Ravno v slednji, ki bo pripravljala program prestrukturiranja bank in bo vrednotila slabe terjatve, pa Šušteršič želi, da bi imela Banka Slovenije svojo vlogo. Ta bo imela v osemčlanski komisiji tri člane, preostali bodo predstavniki vlade.

IMF predlaga privatizacijo

Da bo morala Slovenija za preobrat trendov v gospodarstvu najprej urediti finančni sektor, so prepričani tudi v Mednarodnem denarnem skladu (IMF), katerega predstavniki so včeraj predstavili sklepe zadnje misije v Sloveniji. "Z osnovnimi načeli reševanja slabih terjatev bank se strinjamo vsi, vendar pa bodo zelo pomembni prihodnji tedni, ko se bo odločalo o tehničnih podrobnostmi te rešitve," je dejal vodja misije Antonio Spilimbergo, ki se do vsebine predloga zakona ni opredeljeval. Opozoril je na nujnost dolgoročne rešitve, kar pa bi po njegovem mnenju lahko dosegli s spodbudami za prestrukturiranje prezadolženih podjetij ali njihovo privatizacijo. Spilimbergo je namreč pojasnil, da je bila Slovenija v preteklosti precej zaprta za tuje vlagatelje, posledično pa so se podjetja močno zadolževala. Privatizacija bi po mnenju IMF zato pospešila razdolževanje podjetij, zagotovila njihovo ustrezno likvidnost in na sploh zvišala učinkovitost poslovanja.

Poleg sprememb finančnega sistema in na področju privatizacije vidi IMF še potrebo po spremembah na področju trga dela in pokojninski reformi. Trenutno nameni Slovenija za pokojnine na leto 11 odstotkov BDP, ob demografskih in gospodarskih trendih pa bo ta številka do leta 2060 narasla že na 18 odstotkov BDP.

Prav zaradi tega se je treba pokojninske reforme lotiti čim prej, saj bi Slovenija v nasprotnem primeru tvegala neravnovesja. Ta na trgu dela že zdaj prinašajo rigidnost, in to v času gospodarskih sprememb, ko bi moral biti trg dela precej bolj fleksibilen, s čimer bi omogočal lažjo prerazporeditev sredstev. "Ščitenje zaposlenih na drugi strani nudi manj zaščite brezposelnim," je pojasnil Spilimbergo, kar se kaže v 19-odstotni brezposelnosti med mladimi.