Reakcija javnosti je bila legitimna
Panjan je ocenil, da je bila reakcija javnosti na torkovo oprostilno sodbo legitimna, za manj legitimne pa je ocenil stališča "samooklicanih strokovnjakov", ko so namigovali na domnevno podkupovanje in na hišne preiskave pri predsedniku sodnega senata.
Ob tem je Panjan pojasnil, zakaj je sodišče potrebovalo toliko časa za odločitev o zakonitosti pridobljenih dokazov, ki naj bi bila tudi ključna za kasnejšo oprostilno sodbo. Kot je dejal, sta razloga povezana z dvema segmentoma; prvi je obširnost zadeve, drugi pa nekooperativnost srbskega sodišča v določenem obdobju. Pojasnil je, da je sodni senat od srbskega sodišča zahteval potrebno dokumentacijo že novembra lani, v celoti pa jo je prejel šele 23. oktobra letos.
Delovanje pravne države se ne ocenjuje skozi obsodilne sodbe
Panjan je tudi poudaril, da je pravni standard, povezan z zakonitostjo dokazov, v Srbiji in Sloveniji različen. "V Srbiji so dovolj razlogi za sum, v Sloveniji pa utemeljeni razlogi za sum," je pojasnil. Sodni senat je moral dovoljenost dokazov presojati po slovenski in ne po srbski zakonodaji.
Sicer pa je Panjan še poudaril, da je naloga sodišča v tem, "da razsodi in ne da obsodi". Učinkovitosti sodstva po njegovih besedah ni mogoče ocenjevati po tem, ali je nekoga obsodilo ali ne. Tudi delovanje pravne države se ne ocenjuje skozi obsodilne sodbe, je še poudaril.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa se je obregnil ob današnjo izjavo ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča. Ta je na novinarski konferenci po seji vlade med drugim poudaril, da je tudi ta primer pokazal, da slovensko sodstvo "ni tako učinkovito, kot bi moralo biti". Izjave ministra so po oceni Masleše neposreden vpliv na sodstvo in kažejo "na popolno nerazumevanje načela delitve oblasti".
Sodišče bi moralo o zakonitosti dokazov v zadevi Balkanski bojevnik odločiti prej
Sodišče bi moralo o zakonitosti dokazov v zadevi Balkanski bojevnik odločiti bistveno prej in ne šele po dveh letih, je ocenil minister za pravosodje Senko Pličanič. Po pravnomočnosti sodbe bo, če bo to potrebno, zahteval službeni nadzor. Notranji minister Vinko Gorenak pa je dejal, da nima razloga, da bi dvomil o delu kriminalistov.
Minister za pravosodje in javno upravo Pličanič je na novinarski konferenci po današnji seji vlade poudaril, da razume ogorčenje v javnosti ob izreku oprostilne sodbe v zadevi Balkanski bojevnik. Po njegovih besedah gre za enega od primerov, ki so pokazali, da "slovensko sodstvo ni tako učinkovito, kot bi moralo biti". Prav tako razume, da tudi primer "še dodatno erodira zaupanje v ljudi v inštitucije te države".
Konkretne zadeve oziroma oprostilne sodbe Pličanič ne more komentirati, prav tako nima možnosti za ukrepanje, dokler sodba ne bo pravnomočna. Po pravnomočnosti sodbe, pa bo, če bo to potrebno, uporabil svoje pristojnosti in zahteval službeni nadzor v tej zadevi, je napovedal. Je pa dodal, da sodišče ni vezano na to njegovo zahtevo; lahko ga odredi ali ne.
Po njegovih besedah je namreč vprašljivo, zakaj sodišče o zakonitosti dokazov ni odločilo že prej. "Če je bila oprostilna sodba izrečena zaradi nezakonito pridobljenih dokazov, bi moralo po moji presoji sodišče o tem odločiti bistveno prej, kot je," je poudaril minister.
Minister sicer veljavno slovensko ureditev, povezano z dovoljenostjo dokazov, ocenjuje za ustrezno. "Mislim, da je čisto primerljiva z drugimi pravnimi sistemi v državah članicah Evropske unije, drugo pa je vprašanje, kako sodišče uporabljajo veljavne predpise," je pojasnil.
Odziv pričakuje tudi od sodne oblasti
Poudaril je še, da ustrezen vsebinski in komunikacijski odziv pričakuje tudi od sodne veje oblasti. Želi namreč, da mu sodniki povedo, ali vidijo kakšen sistemski problem ali napako, obenem pa želi, da javnosti razložijo, zakaj je neka sodba takšna in ne drugačna oz. zakaj so nekateri postopki tako dolgotrajni.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak torkove sodbe ni želel komentirati. Izpostavil pa je, da je sodišče o izločitvi dokazov odločilo potem, ko je isto sodišče odobrilo prikrite preiskovalne ukrepe, opravilo dve presoji upravičenosti teh ukrepov in imelo izsledke dve leti pred seboj. Ob tem dodaja, da nima razloga, da bi dvomil o delu kriminalistov.
Na vprašanje o delu tožilstva, ki ni zahtevalo podaljšanja pripora za obsojene, pa je Gorenak dejal le, da tožilstvo nadzira generalni državni tožilec Zvonko Fišer in da "bomo videli, kaj bo ugotovil".
Ministrstvo za javno upravo in pravosodje je sicer pristojno tudi za sistemsko ureditev področju delovanja sodstva. Pličanič je danes pojasnil, da že pripravljajo spremembe, ki bodo po njegovi napovedi prihodnji teden že v vladni proceduri. Med temi je minister izpostavil spremembe v kazenskem postopku, s katerimi bodo skušali doseči hitrejše in bolj transparentno odločanje sodišč.
Poleg tega se bodo spremembe nanašale na krepitev osebne odgovornosti predsednikov sodišč, pa tudi na prenos nekaterih pristojnosti sodišč na druge institucije, denimo na notarje. "Izhodišče teh predlogov je, da se sodiščem omogoči, da še več energije, časa in kadrovskih kapacitet namenijo tistemu, kar je njihova osnovna dejavnost, to je sojenju," je pojasnil Pličanič.
