Da je predsednik sodnega senata Gorazd Fabjančič trenutno polno zaposlen, da bi sojenje vendarle izpeljal do roka, priča tudi odgovor tiskovne predstavnice ljubljanskega okrožnega sodišča Tanje Glogovčan na naša vprašanja v zvezi s to zadevo. Sporočila nam je, da je postopek v zaključni fazi in da je sodišče sodniku dolžno zagotoviti mir, zato ga ne obremenjujejo z novinarskimi vprašanji. Na vprašanje, ali bo sojenje končano do konca novembra, pa smo dobili odgovor, da sodišče postopka ne more komentirati in tudi ne napovedovati dogodkov.
Sojenje skupini, ki naj bi bila domnevno vpletena v mednarodno mrežo tihotapcev ogromnih količin kokaina iz Južne Amerike v Evropo, se je začelo 10. maja lani. Sedemnajst obtožencev so sicer aretirali že 25. maja predlani in od takrat jih je devet v priporu, tudi Dragan Tošić, domnevni vodja slovenskega dela narkokartela tako imenovanega srbskega kokainskega kralja Darka Šarića. Še trije so v hišnem priporu, pet obtožencev pa se zagovarja s prostosti.
Doslej je sodišče opravilo nekaj manj kot 80 glavnih obravnav in zaslišalo deset prič, med njimi tudi vodjo slovenskega dela mednarodne preiskave, glavnega italijanskega preiskovalca ter dva »skesanca« – Draška Vukovića, nekdanjega Šarićevega sodelavca, in Italijana Francesca Petrellija.
Zavlačevanje z odpovedovanjem pooblastil odvetnikom?
Vse od začetka sojenja obramba s Tošićevima zagovornikoma dr. Markom Bošnjakom in Luko Zajcem iz Odvetniške družbe Čeferin na čelu trdi, da so nezakoniti vsi dokazi, ki jih je tožilstvo vložilo v sodni spis (ki ima, mimogrede, že več kot 15.000 strani), in da jih je potrebno izločiti. Po njihovem prepričanju so namreč dokazi, pridobljeni od varnostnih organov Italije, Srbije in Urugvaja, nezakoniti in v nasprotju z našo ustavo, zakonom o kazenskem postopku ter človekovimi pravicami in svoboščinami. Ker so bili na podlagi teh dokazov pridobljeni tudi slovenski dokazi, naj bi bili nezakoniti tudi ti, trdi obramba. Tožilka Blanka Žgajnar je senatu že takoj predlagala, naj te ugovore zavrne, a jih ni – odločil se je, da jih preveri, s tem pa sodni postopek tudi zelo zavlekel. Iz tujine je bilo treba pridobiti vso potrebno dokumentacijo, zadnja prihaja ravno te dni iz Srbije. Srbski del se zdi obrambi še posebej sporen, saj je tam prisluškovanje opravljala kar varnostna in obveščevalna služba Bia.
Po naših podatkih lahko po pridobitvi te dokumentacije sodišče zaključi dokazni postopek in začne z zaključnimi govori. Če ne bo prišlo do posebnih presenečenj, bi torej morali novembra vendarle izreči tudi sodbo. A povsem mogoč je tudi drugačen scenarij. Čeprav zagovorniki obtoženih vseskozi ponavljajo, da nočejo zavlačevati sojenja, so se namreč v javnosti začele pojavljati govorice, da naj bi jim obtoženci zdaj postopoma začeli odpovedovati pooblastila. Sodišče bi moralo seveda novim odvetnikom zagotoviti čas za pripravo obrambe, ki zaradi preučitve tako obsežnega spisa ne bi smel biti ravno kratek. S tem bi obramba močno pridobila čas in sojenje potem res ne bi moglo biti končano do roka.
Želijo si oprostilne sodbe, ne pa neskončnega sojenja
O teh namigih smo povprašali tudi Marka Bošnjaka, ki pravi, da od svojega klienta ni zaznal nobenega signala, da želi odpovedati pooblastilo. Tudi Bošnjak je potrdil, da se sojenje lahko konča v kratkem. Obramba nima namena zavlačevati sojenja, je zatrdil zagovornik in dodal, da njihovo stališče glede nezakonitosti dokazov nikakor ni povezano s takšnimi nameni. »Cilj našega klienta je, da bi bil oproščen, ne pa da se vse skupaj vleče v nedogled,« je povsem jasen odvetnik. Sicer pa tudi v primeru, da se sojenje ne bi končalo do 23. novembra, to ne bi spremenilo nič – proces bo pač tekel naprej, pravi odvetnik.
»Sodišče je zdaj razpisalo veliko število narokov, kar kaže, da želi očitno zaključiti primer. Upam le, da bo ravnalo s potrebno skrbnostjo, ko bo odločalo o zakonitosti dokazov, in da bo nepristransko in objektivno presodilo, ali drži, kar trdi tožilstvo ali ne,« je še povedal Bošnjak. Na vprašanje, ali bi, če sojenje v roku ne bi bilo končano, sodišče lahko del obtožencev zadržalo v priporu na podlagi evropskega pripornega naloga, ki ga je razpisala Italija (zahtevala je izročitev Tošića in še šestih »bojevnikov«), pa je odvrnil, da je ljubljansko sodišče predajo pred kratkim že pravnomočno zavrnilo.
