Borut Pahor, ki kandidira za predsednika države, je ob začetku izrazil upanje, da se bo Evropska unija kljub krizi širila, Kosorjeva pa je poudarila, da so bila to ena izmed najdaljših pogajanj za vstop, ki pa so bila uspešna samo zaradi politične enotnosti na Hrvaškem.
Na vprašanje, ali bi ponovno podpisala abritražni sporazum, sta oba odgovorila pritrdilno. Pahor pa je še poudaril, da bi zaradi številnih zapletov, ki so sledili, poskušal najti še lažjo pot.
''Nobena rešitev mejnega vprašanja dolgoročno ne zbuja občutkov, da je pravična, če nanjo nista pristali obe državi,'' je pojasnil Pahor. Po njegovem je vprašanje 18 let hudo obremenjevalo tako Slovenijo kot Hrvaško. ''Ob stopnjevanju incidentov nobena stran, noben predsednik vlade več ni imel moči, da bi to nadzoroval. In to je bil zvonec, da je treba nekaj storiti.''
Kosorjeva je še izpostavila, da jo je po Sanaderjevem odhodu pričakala katastrofalna ekonomska situacija. „Lahko si popolnoma nepriljubljen, potrebno je, da misliš v dobro države,“ je pojasnila Kosorjeva. Takrat se je slabo začela tudi turistična sezona, ki pa je po prvem srečanju s slovenskim premierjem Pahorjem doživela preobrat. „Slovenci, ki so letovali na Hrvaškem, so naju pohvalili, čeprav so se pogajanja šele začela. Kmalu pa so sledile še politične batine,“ je dodala Kosorjeva.
Tudi o dosežkih obeh vlad
Pahor je spomnil, da se je njun mandat začel zelo stresno in zaskrbljujoče, ko nista vedela, kako se bodo stvari zasukale, ko sta imela na ramenih odgovornost za mir in varnost obeh narodov ter širše regije. Vendar sta "s kančkom sreče" v pol leta uspela rešiti vprašanje, ki je odnose med Slovenijo in Hrvaško obremenjevalo skoraj dve desetletji.
Mir in varnost po Pahorjevih besedah nista samoumevna. "Med Slovenci in Hrvati nikoli ni bilo vojne in smo eni redkih sosedov v Evropi, ki se jim to na srečo ni primerilo," je poudaril.
Za sprejemanje težkih odločitev, kakršen je bil arbitražni sporazum, je po besedah Kosorjeve potreben političen in človeški pogum. V takšnih trenutkih ne smeš razmišljati o priljubljenosti v javnosti, temveč o tem, kaj je najboljše za državo, je poudarila. "In izplačalo se je," je dodala.
Pahor in Kosorjeva sta spomnila tudi na proces Brdo, ki sta ga sprožila kmalu po sklenitvi arbitražnega sporazuma. Takrat sta se strinjala, da so evroatlantske povezave edina alternativa za države Zahodnega Balkana, zato sta organizirala srečanje na Brdu pri Kranju, ki so se ga udeležili voditelji držav jugovzhodne Evrope.
