V senci merjenja moči zaradi 37,6 milijona evrov, ki jih bo morala zdravstvena blagajna vrniti državnemu proračunu, so v teh dneh ostali skrb zbujajoči podatki. V kriznem času denar za zdravstvo v Sloveniji kopni še bolj kot v večini drugih držav, kažejo primerjave evropske komisije in OECD. Upad deleža bruto domačega proizvoda (BDP) za zdravstvo opozarja, da jo je zdravje pri varčevanju odneslo slabše od drugih področij. Tudi lani se je upadanje izdatkov zanj nadaljevalo.
V družbi Irske, Estonije, Grčije...
Leto 2010 je pomenilo prelom dolgoletnega naraščanja vlaganja v zdravstvo. Izdatki zanj na prebivalca v EU so takrat padli prvič po letu 1976. Skupni pregled evropske komisije in OECD sicer ne zaznava poslabšanja zdravja, ki bi ga prineslo krčenje denarja, opozarja pa, da je treba zdravstvene sisteme financirati v zadostni meri. Slovenija je med državami, kjer je trend navzdol najbolj strm.
V obdobju 2000–2009 se je slovenski obseg izdatkov za zdravstvo povečal za 2,9 odstotka, leta 2010 pa je padel za dva odstotka, ugotavljajo v evropski komisiji. Tega leta je izdatek za zdravstvo na prebivalca znašal 1869 evrov oziroma 302 evra manj od povprečja EU. Naša država se je tako uvrstila v družbo Irske, Estonije, Grčije, Litve, Češke republike, Danske in Španije, kjer so se ti izdatki najbolj zmanjšali.
Ob tem, da je delež BDP za zdravstvo na Irskem, v Grčiji, Danski in v Španiji višji kot pri nas. V Sloveniji je ta delež, ki je leta 2009 znašal 9,3 odstotka, leta 2010 po podatkih OECD padel na devet odstotkov. Lani je glede na Poročilo o razvoju Umar delež BDP za zdravstvo prav tako znašal devet odstotkov, pri čemer pa se je znotraj tega znižal delež javnih izdatkov. Glede na poročilo Umar so lani znova realno upadli tudi izdatki za zdravstvo, in sicer za 1,7 odstotka.
Z devetimi odstotki BDP, namenjenimi zdravstvu, se je Slovenija leta 2010 znašla v povprečju EU. Največ, 12 odstotkov BDP, mu je namenila Nizozemska, na repu pa je s šestimi odstotki Romunija. Po deležu javnega financiranja zdravstva (72,8 odstotka leta 2010) je naša država v evropskem povprečju, izstopa pa delež zasebnega zavarovanja, ki je znašal 12,7 odstotka (povprečje EU je bilo 3,7 odstotka). V mnogih evropskih državah imajo po drugi strani precej več neposrednega plačevanja za zdravje iz žepa: v Sloveniji ga je bilo za 12,9 odstotka, povprečje EU pa je leta 2010 znašalo 21,5 odstotka.
Nazadovanje na račun bolnikov
Zastopnici pacientovih pravic Duši Hlade Zore se bolniki, ki se oglasijo zaradi drugih težav, včasih potožijo še o slabšem dostopu do preiskav in slabših materialih, na primer obvezah in injekcijskih iglah. »Pravijo, da je to manj kakovostno, kot je bilo. Z dobrim gospodarjenjem se da v zdravstvu še marsikaj urediti, a se bojim, da bo šlo zmanjševanje izdatkov za zdravstvo na račun bolnikov. Da to že počasi čutijo, opažam kakšnega pol leta,« je dejala. Zmanjševanje denarja za zdravstvo je po njeni oceni sporno, saj je zdravje osnova še za marsikaj drugega. »Zdrava populacija nam daje upanje v boljšo prihodnost.«
»Slovenija je bila ena od redkih držav, kjer so izdatki za zdravstvo rasli vzporedno ali celo počasneje od BDP. To pomeni, da v resnici niso rasli. Namesto da bi zadržali status, ki nas je uvrščal med dežele z najboljšimi zdravstvenimi sistemi, smo si v zadnjem desetletju rekli, da je takšno zdravstvo za nas prebogato in se primerjali z manj razvitimi deželami. Zdaj pa je prišlo še do absolutnega padca. Seveda je mogoče kaj narediti bolj učinkovito, a zdaj je ključni problem pomanjkanje denarja. Na zdravstvo ni več mogoče pritiskati, saj gre to ob fiksnih plačah na račun storitev za bolnike. Jasno je, da se sistem slabša,« je poudaril nekdanji minister za zdravje in Dnevnikov kolumnist Dušan Keber. V takšnih razmerah je dodatno zniževanje prihodkov bolnišnic zelo kratkovidno, ocenjuje Keber. Če želijo preživeti in se izogniti stavkam, začnejo izgubo namreč prenašati na dobavitelje, ko začnejo ti ustavljati dobave, pa jo s slabšimi zdravili in postopki zdravljenja prenašajo še na paciente.
Tudi dekanka ljubljanske Fakultete za upravo prof. dr. Stanka Setnikar Cankar meni, da bo posledica zmanjševanja izdatkov manjša kakovost in slabša dostopnost zdravstvenih storitev. »Slovenija spada med države, kjer se je delež zasebnih sredstev v skupnih sredstvih za zdravstvo povečeval. Zato ni mogoče dodatno zmanjševati javnega dela na račun povečanja zasebnega dela,« je poudarila. Ob javnofinančnih težavah bi bilo smiselno delež BDP za zdravstvo po njenem ohraniti pri 9,3 odstotka. To bi bil pogoj, da v Sloveniji preprečimo nazadovanje, vsako povišanje deleža BDP pa bi omogočalo sledenje večjim potrebam pacientov, je spomnila na staranje prebivalstva. Ob iskanju dodatnih sredstev za zdravstvo pa bi se bilo treba po njenem ozreti na možnosti javno-zasebnega partnerstva pri naložbah v infrastrukturo, ki še niso izkoriščene. »V Veliki Britaniji je javno-zasebno partnerstvo na področju zdravstva prisotno že od leta 1997 in imajo že več kot sto primerov. V Sloveniji tovrstno partnerstvo vedno znova trči ob vprašanje primernosti in sprejemljivosti,« je opozorila.
