Koalicijski in opozicijski poslanci so se na skoraj peturni seji odbora strinjali, da slovenski zdravstveni sistem potrebuje spremembe. A po mnenju opozicijskih poslancev bi bilo treba pripraviti sistemsko ureditev javnega zdravja.
Nastala bi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Predlog novele sicer predvideva združitev omenjenih zavodov v dva nova javna zdravstvena zavoda - Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki bo izvajal strokovne in razvojne naloge za področje dejavnosti javnega zdravja, ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki bo skrbel za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju zdravja, okolja in hrane.
Opozicija je kritična
Novela po besedah Barbare Žgajner Tavš (PS) prinaša centralizacijo, Darko Jazbec (PS) pa poudarja, da gre za strukturo brez vsebine. To je izguba za regije in za stroko, je poudaril Jazbec, ki meni, da vlaganje v javno zdravje v bistvu pomeni prihranek.
Marijan Pojbič (SDS) pa poudarja, da se zavodi ne ukinjajo, ampak bodo ostali, kjer so, spremenila se bo samo njihova statusna oblika.
Po mnenju Kristine Valenčič (DL) je takšna reorganizacija dobra, ker se vsebinsko združujejo funkcije, mreža na terenu pa ostaja. Da gredo spremembe v smer ohranitve in krepitve javnega zdravstva, je dejal tudi Ivan Hršak (DeSUS). Novelo prav tako podpirajo tudi v SLS in NSi.
Andreja Črnak Meglič (SD) pa meni, da bi bilo treba najprej definirati vsebino in postaviti strategijo, nato pa določiti obliko. Predlaga, da bi se regijske enote zavodov dopustile kot organizacijske enote in da bi se določen del laboratorijske dejavnosti ohranil znotraj Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).
Gašpar Mišič opozarja na ustavitev zakona, dokler se stroka ne poenoti
Gašpar Gašpar Mišič (PS) je ob tem opozoril tudi na nasprotovanje stroke načrtovanemu združevanju. »Gorje državi, kjer se politika postavi nad stroko,« je dejal in predlagal, da se sprejemanje zakona ustavi, dokler se stroka ne poenoti. Pojbič pa pravi, da ne trdijo, da je zakon najboljši, saj se vedno najde kdo, ki se z njim ne strinja, vendar, kot trdi, skuša vlada iskati najboljše rešitve.
Brigita Čokl z ministrstva za zdravje je med drugim zanikala očitke, da zavodi kot organizacijske enote po novem ne bodo mogli več sodelovati na razpisih. Prav tako pa je zatrdila, da si bodo laboratoriji lahko še pravočasno na novo zagotovili akreditacije. S temi organizacijskimi spremembami bi državni proračun po njenih navedbah letno razbremenili za 1,5 milijona evrov. Ob tem pa je zatrdila, da odpuščanja ne načrtujejo in da pričakujejo naravni odliv v višini dveh do treh odstotkov zaposlenih.
Nasprotovanje združevanju so danes izrazili tudi vodilni v večini zavodov za zdravstveno varstvo. Poudarili so, da se lahko kot avtonomni zavodi odzivajo na potrebe v regijah, združitev pa bi negativno vplivala na nadaljnji razvoj javnega zdravstva in drugih dejavnosti, ki jih opravljajo.
Direktor koprskega zavoda Milan Krek pa pravi, da je v drugem branju »težko stopiti nazaj«, zato se poskuša prilagoditi razmeram. V združevanju vidi pozitiven vidik, predvsem zaradi izmenjave strokovnjakov. Vendar morajo zavodi po njegovih besedah ohraniti svojo samostojnost. Marija Selak IVZ Ljubljana pa v oblikovanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje vidi priložnost za krepitev te dejavnosti.
Poslanci so sicer danes potrdili tudi več dopolnil, ki so jih vložile koalicijske stranke tudi na predlog zakonodajnopravne službe, med drugim pa so tudi podaljšali rok za uveljavitev zakona.
