Če s čim, je predsednik italijanske tehnične vlade Mario Monti dokazljivo mislil resno, ko je napovedal trd boj proti utajevalcem davkov. Že v prvih mesecih svojega mandata je negativno presenetil marsikaterega lažnega reveža, ki je letno prijavljal zgolj kakšnih 25.000 evrov prihodkov, lastil pa si je prestižnega ferrarija. Nato je napovedal tako imenovani merilnik prihodkov, ki s pomočjo davčne številke beleži odhodke dohodninskih zavezancev, od stroškov za stanovanje do avtomobilov, zavarovanj, izobraževanja, posojil… in jih primerja s prihodki, ki so jih zavezanci prijavili. Če ti preveč odstopajo od potrošnje, lahko davčna agencija sproži davčni nadzor.

Zdaj realnost postaja še enotna evidenca transakcijskih računov, ki bo avtomatično beležila letno začetno in končno stanje na računih ter skupne prilive in odlive. Nov sistem je v teh dneh blagoslovil tudi informacijski pooblaščenec, ki pa bo bedel nad njegovim delovanjem in dostopanjem davčne agencije do podatkov davčne utaje osumljenih posameznikov. Po napovedih prvega izterjevalca davkov v državi, šefa Equitalie Attila Befere, bodo finančne institucije začele podatke o lastnikih transakcijskih računov v enotno evidenco pošiljati z začetkom četa 2012 in do takrat bo davčna agencija imela tudi neposreden dostop do bančnih podatkov posameznikov. Prav slednje je pri nasprotnikih, lahko bi rekli davčnega velikega brata, povzročilo precejšnje kritike. Glavna bojazen je seveda v zlorabah sistema, ki na enem mestu hrani »vse« finančne podatke Italijanov (seveda daleč od tega, da bi zajemal vse finančne transakcije, saj Italijani še vedno živijo predvsem z gotovino). Prav zato je informacijski pooblaščenec od davčne agencije zahteval nekatere tehnične in vsebinske spremembe, ki vpogled v podatke omogočajo le, če je posameznik že osumljen utaje davkov, podatki pa bodo v bazi shranjeni največ šest let, nato bodo avtomatično izbrisani. Ob že uvedenem merilniku odhodkov, spektakularnih davčnih racijah po Italiji, splošni poostritvi davčnega nadzora, omejitvi plačevanja z gotovino na 1000 evrov, ki bi ga politična levica rada znižala na 300 evrov, in zdaj še nadzoru bančnih računov se bo najverjetneje marsikateremu Italijanu začelo kolcati po časih Silvia Berlusconija, ki davkarje vidi kot sovražnike ljudstva in tega nikoli ne pozabi omeniti v kritikah Montijeve vlade.

Befera, ki se ga je oprijel vzdevek Šerif iz Nottinghama, si od novega sistema obeta veliko. Italijani po ocenah agencije utajijo okoli 260 milijard evrov davkov na leto, kar predstavlja petino bruto domačega proizvoda. Letos računajo na slabih 13 milijard evrov dodatno pobranih davkov in kljub recesiji so se skupni davčni prihodki države do septembra zvišali za slabe štiri odstotke. Zgolj zadnji uvedeni instrumenti naj bi po ocenah načrtovalcev omogočili letno pobrati za dodatne tri milijarde evrov utajenih davkov. To je skoraj polovica vseh dodatnih sredstev in davčnih olajšav, ki so jih poslanci namenili družinam in malim podjetjem v prihodnjih treh letih.