Po besedah Mirjane Klodič, predsednice Društva oljkarjev slovenske Istre, bodo letos pridelali zgolj tretjino oljčnega olja običajne letine. Oljčniki, ki se v slovenski Istri razprostirajo na približno 1600 hektarjih, bodo tako letos dali le okoli 250 ton olja.
»Ponekod je škoda tudi stoodstotna, tako da oljkarji sploh niso obirali. Krivec za količinsko izredno slabo letino je narava. Zima nam jo je zagodla z nizkimi temperaturami in burjo, potem pa je udarila še s sušo, ki se je praktično nadaljevala že od lanskega leta. Konkretnega dežja v spomladanskem času, ko bi bil nujno potreben, ni bilo. Šele v drugi polovici septembra so zapadle odrešilne kapljice,« je povedala predsednica Društva oljkarjev slovenske Istre, kjer letos praznujejo 20. obletnico delovanja.
Govorimo lahko o katastrofi
Med oljčnimi sortami, zasajenimi v slovenski Istri, prednjači belica, sledita italijanski sorti leccino in pendolino. Vse več je tudi oljčnikov, kjer rasteta avtohtoni sorti črnica in buga. Po besedah Klodičeve so vremenske razmere na vse sorte vplivale enako pogubno: »Intenzivnost škode je bila – bolj kot od sort – odvisna od lege oljčnikov oziroma posameznih mikroklim in od kondicije dreves. Opazili smo tudi, da so bolj nastradale oljke, ki so bile lansko leto bolj obremenjene.«
Predsednica istrskih oljkarjev pravi, da lahko zaradi vseh okoliščin govorimo o pravcati katastrofi, saj bodo količine tako majhne, da bodo zgolj dodatne dejavnosti kmetijam omogočile preživetje. Na vprašanje, ali bodo borne količine sploh zadostile povpraševanju po slovenskem oljčnem olju, je Klodičeva odgovorila, da je težko reči, ker nihče ne vodi statistike o ponudbi in povpraševanju. »Iz podatkov, s katerimi razpolagamo v društvu, je razvidno, da so bile lanske količine olja skoraj v celoti prodane. A kupcem, ki prisegajo na domače olje, zaradi manjšega pridelka zagotovo ne bo treba posegati po cenenih tujih oljih, saj bodo oljkarji pridelek pravično razdelili med svoje stranke,« je zagotovila predsednica istrskih oljkarjev.
Olje bo bolj pikantno in grenko
Naravne ujme so zdesetkale tudi pridelek na Goriškem. Po oceni predsednika Društva oljkarjev Brda Elizeja Prinčiča bo olja za četrtino manj kot po navadi, kar pomeni, da ga bodo stisnili približno sedem ton. Točne številke težko napove, saj je oljarna na Dobrovem začela obratovati z zamudo, tako da so tisti, ki so prvi začeli obiranje, svoj pridelek odnesli v predelavo v Italijo ali Koper.
Po besedah Prinčiča za briške oljke ni bila usodna suša tako kot za trte, temveč februarski mraz z burjo, posledica tega pa je bilo »slabo cvetenje« konec maja oziroma v začetku junija. So pa po njegovih ocenah oljke letos zdrave. »Letošnje oljčno olje bo bolj pikantno in nekoliko bolj grenko kot običajno, kar je posledica suše. Oljevitost plodov pa je bila zaradi zadnjega deževja manjša, saj so se oljke napihnile. Ampak to ne pomeni, da vsebujejo manj olja. Ker so bile oljke težje, je le oljarna nekoliko več zaslužila. Pri nas imamo namreč tak sistem, da se predelavo plača po kilogramu prinešenih oljk,« je razložil Prinčič.
Burja, mraz in dež so največje pustošenje pustili prav na oljčnikih, kjer sta zasajeni avtohtoni briški sorti črnica in drobnica. »Teh nasadov je sicer v Brdih vsako leto več, ampak so to nekaj let stari nasadi, ki še ne rodijo v izobilju. Medtem ko olja iz drobnice sploh ne bo, so le trije oljkarji stisnili nekaj olja iz črnice, da bomo imeli vsaj za promocijske namene,« je povedal Prinčič in dodal, da bo cena briškega olja po vsej verjetnosti zaradi majhnih količin za deset odstotkov višja kot lansko leto. Steklenica z vsebino 0, 75 litra naj bi stala okoli 15 evrov.
V Vipavski dolini, kjer so oljčniki zasajeni na nekaj več kot 50 hektarjih, bo po besedah predsednika goriškega društva oljkarjev Vladimirja Uršiča izkupiček približno polovičen. »Nekateri so doživeli pravo katastrofo, saj so v oljčniku z 250 drevesi pridelali le 40 do 50 kilogramov oljk. Takšen oljčnik pa bi moral v polni rodnosti in ob idealnih pogojih dati pet ton sadežev. Tisti, ki so upoštevali nasvete Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica ter so oljke dobro pognojili in obrezali, so utrpeli manjšo škodo,« je povedal Uršič.
Koliko olja bo, v društvu ne vedo, je dejal Uršič, saj niso dolžni sporočati podatkov, medtem ko lastne oljarne, kjer se vodijo tovrstne evidence, še nimajo. »Naši člani vozijo oljke na Koprsko in v Brda. Prizadevamo pa si za lastno oljarno, saj je še kako pomembno, da je čas od obiranja do predelave čim krajši.«
V goriškem društvu oljkarjev si tudi prizadevajo, da bi skupaj z Brici ustanovili tako imenovano skupino proizvajalcev, v okviru katere bi oljkarji skupaj tržili olja. V ta namen bodo po vzoru društva istrskih oljkarjev zaščitili blagovno znamko Uelje in se prijavili v shemo višje kakovosti. Po besedah Uršiča bo tovrstno olje na trgu že prihodnje leto, kasneje pa naj bi se jim pridružili še sadjarji in pridelovalci zelenjave.
