Proti temu, da so predlogi pokojninskega zakona in zakona o delovnih razmerjih ter spremembe zakona o urejanju trga dela primerni za nadaljnjo obravnavo, ni glasoval nihče. Nasprotno, prvi je dobil 88, drugi 87 in tretji 77 glasov podpore. S tem si je vladajoča koalicija odprla pot do cilja, da bo te reforme lahko uveljavila že z začetkom prihodnjega leta. Toda do takrat jo vendarle čaka še veliko pogajanj in usklajevanja. Pri reformi trga dela predvsem s sindikati, deloma pa tudi znotraj koalicije, kajti v parlamentarnih razpravah je bilo tudi iz klopi vladnih poslancev slišati kar nekaj drugačnih pogledov, kot jih ima vlada oziroma njen minister za delo in socialne zadeve Andrej Vizjak.
Pri pokojninski reformi pa vlado čaka trd oreh pogajanj z DeSUS. Pred včerajšnjim glasovanjem o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, je poslanka te stranke še enkrat jasno povedala, da se pokojnine v naslednjih letih morajo usklajevati in da vlada 50 milijonov na leto iz kapitalske družbe ne sme porabiti za druge namene. Teh 50 oziroma skupaj 150 milijonov evrov, ki naj bi jih že prihodnje leto privarčevali z uveljavitvijo novega pokojninskega zakona, pa je zelo pomembna postavka v načrtovanih prihodkih proračuna za prihodnje leto. Številka je ostala tudi v včeraj na seji vlade, katere član je predsednik DeSUS Karl Erjavec, potrjenem proračunu za prihodnje leto.
Vlada vztraja pri predlogu proračuna
Iz skopega sporočila vlade je mogoče razbrati, da je zavrnila vsa proračunska dopolnila poslancev. Sprejela pa je nekaj, vsaj na prvi pogled politično obarvanih sprememb. Tako naj bi na prihodkovni strani nekaj pridobili s spremembo deleža dohodnine, ki je namenjena slovenskemu glavnemu mestu Ljubljana. Pri odhodkih naj bi nekaj več denarja dobila novo ustanovljena agencija za varno prehrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Več denarja naj bi vlada dodelila tudi za dejavnosti italijanske in madžarske manjšine ter približno dodatnih 5 milijonov tudi sodiščem. S tako dopolnjenim proračunom bi prihodki prihodnje leto znašali 8611 milijonov, odhodki pa 9620 milijonov evrov.
Precej manj soglasja med poslanci je bilo pri zakonih, s katerimi bi zagotovili dodatnih 130 milijonov priliva v proračun 2013. Tudi v koaliciji niso povsem enotni. Glede sprememb zakona o dohodnini, ki naj bi prinesel 23, 5 milijona evrov, so imeli pomisleke v NSi, skeptični so tudi v DeSUS, toda zakon so podprli. V NSi zato, ker jim je minister Šušteršič obljubil, da bodo v zakon vgradili neko prehodno obdobje, da se bo videlo, kakšni bodo učinki zakona. Njihova predsednica Ljudmila Novak pa meni, da se državljanom ne bo veliko poznalo, če bo vsak primaknil kakšno malenkost. Za SLS so sporna določila o obdavčitvi Slovencev, ki delajo v sosednjih državah.
Višji davek za ministrove male domače živali
Za koalicijske stranke je nekoliko manj sporen zakon o 6,5-odstotni obdavčitvi provizij za finančne storitve, pri katerem finančni minister Šušteršič računa na dodatnih 35 milijonov evrov. V DeSUS se bojijo, da se bo tudi ta davek preložil na ramena ljudi, ki plačujejo položnice. Precej več kritik in tudi nasprotovanj posameznim rešitvam je bil deležen predlog za zvišanja DDV za 11,5 odstotne točke za nekatere proizvode (časopisi, hrana za domače živali) in storitve (komunalne storitve, frizerji, pomivanje oken, cvetličarne, vstopnice za športne prireditve). V razpravi o tem predlogu so se poslanci vladajočih strank znašli v škripcih. O tej »nabirki«, ki naj bi v proračun prispevala 70 milijonov evrov, namreč med koalicijskimi strankami že nekaj časa ni soglasja. Povrhu je razprava v parlamentu potekala pred včerajšnjim popoldanskim sestankom vrha koalicije, kjer naj bi se o zvišanju DDV dokončno odločili. Tako da koalicijski poslanci niso vedeli, kako ravnati.
Minister Janez Šušteršič je povedal le to, da je državna blagajna prazna in zato so se med drugim odločili za to zvišanje DDV pri stvareh, ki niso nujnega življenjskega pomena. Tako se je na seznamu znašla tudi hrana za domače male živali, čeprav ima minister doma kar štiri. Za tiskane medije je Šušteršič dejal, da opravljajo pomembno vlogo v družbi, a to opravljamo vsi, zato je zvišanje davka upravičeno. O višjem davku na ravnanje z odpadki pa, da ga plačujemo vsi in je to zvišanje zato »uravnotežen prispevek vsakega k reševanju gospodarske krize«.
Proti višjemu davku na časopise
V razpravi so poslanci koalicijskih strank, razen SDS, pojasnjevali, v čem se s predlaganim zvišanjem davka ne strinjajo in zraven obvezno dodali, da se bo v drugi obravnavi zagotovo našla rešitev, »ki bo dobra za Slovenijo«, kot je dejal poslanec NSi Jožef Horvat. Njegov kolega Matej Tonin je bil še bolj jasen: če vlada motečih določb ne bo spremenila, tega zakona ne bomo podprli. Ob obrabljeni frazi, da je »situacija v državi težka« (Andrej Šircelj iz SDS), smo slišali tudi nekatere nenavadne razprave. Tako je denimo Patricia Šulin (SDS) govorila o tem, da frizerji lahko ta izpad pokrijejo s tem, da za eno od frizerskih storitev ne izdajo računa. To bi jim prineslo 800 evrov na mesec, je izračunala. Njena strankarska kolegica Damjana Petavar Dobovšek pa je povedala, da je v Sloveniji 2800 frizerjev, med katerimi jih je večina malih davčnih zavezancev in jih zvišanje DDV sploh ne bo prizadelo. Mihael Prevc iz SLS je povedal, da so proti zvišanju davka na komunalne storitve, na časopise in na rezano cvetje. Njegov kolega Roman Žveglič pa, da je vesel, ker vsi ugotavljajo, da je dvig DDV slaba rešitev. Toda on bi vendarle zvišal davek na pomivanje oken, ker si ta lahko vsak očisti sam. Enako tudi davek na hrano za domače male živali. Bodo njihovi lastniki po hrano hodili v mesnice, kjer je slovenskega izvora. Veliko pomislekov in zavračanja je bilo slišati tudi iz klopi DL in DeSUS, toda ob glasovanju so zvišanje DDV podprli, ker je proračun pač treba napolniti.
Opozicijski poslanci so predlog selektivnega zvišanja DDV zavračali, še zlasti pa višji davek na tiskane medije in na »higieno« (ravnanje z odpadki). Pozitivni Sloveniji se zdi boljša rešitev »kriznega davka«, da bi torej za eno odstotno točko zvišali splošno stopnjo DDV. Podobne ideje imajo tudi socialni demokrati. Na koncu je glasovalna naprava objavila izid: 46 proti 36 v korist zakona o zvišanju DDV. V drugo branje gredo tudi spremembe zakona o dohodnini (76:10) in zakon o obdavčitvi finančnih storitev (51:33).
