»Uspeli« je v več evropskih jezikih včeraj zjutraj Viviane Reding, evropska komisarka za pravosodje, na Twitterju javnosti sporočila, da ji je uspelo prepričati svoje kolegice in kolege o predlogu, da se do leta 2020 uvedejo ženske kvote za zasedanje mest v nadzornih odborih.
To pomeni, da bi imele ženske ob enakih kvalifikacijah kot njihovi moški tekmeci pri imenovanju članov nadzornih odborov prednost. Javna podjetja naj bi imela po predlogu tega zakona še dve leti manj časa, v njihovih nadzornih odborih mora 40 odstotkov žensk sedeti že do leta 2018. Redingovi je to uspelo šele v drugem poizkusu, oktobra za svoj predlog v evropski komisiji ni našla dovolj podpore.
Zato se je tokrat na mizah komisark in komisarjev v Bruslju znašel precej predrugačen predlog, iz katerega je izginila namera, da bi kvote v prihodnje dosegli tudi za uprave podjetij, ki resnično odločajo o operativnem delu. Nadzorni sveti namreč v podjetju niso odločujoči. Sestanejo se le nekajkrat na leto, nadzorujejo delo uprav in izrekajo priporočila. Resnično vodstvo podjetij so uprave in direktorji, tu pa je trenutno zastopanost žensk v evropskih podjetjih še bistveno nižja kot zastopanost v nadzornih svetih.
V upravah le 9 odstotkov žensk
Tako je v nadzornih svetih evropskih podjetij 85 odstotkov moških in s tem le 15 odstotkov žensk. Toda v upravah oziroma na najvišjih izvršnih funkcijah podjetij je več kot 91 odstotkov moških in s tem le nekaj manj kot 9 odstotkov žensk.
Kritiki poleg tega komisarki očitajo, da je razvodenela katalog sankcij. Države, ki imajo v svojih zakonodajah že vključena pravila za podporo večjega vključevanja žensk v odločilne funkcije v podjetjih, so iz sankcij tako ali tako povsem izključene. Prvotne namere Redingove, ki je predlagala denarne kazni, odteg subvencij in prepoved sodelovanja na javnih razpisih, niso naletele le na odpor pri politikih, temveč jim je nasprotovala celo pravna služba komisije, ki je ugotovila, da Bruselj takšnih kazni ne more izreči neposredno podjetjem, ki bi kršila zakon, zato naj bi sedaj podrobnosti glede njihovega kaznovanja določili nacionalni parlamenti.
Ali bo njena namera resnično uspela, pa je odvisno tudi od tega, ali jo bodo podprli evropski parlamentarci in države članice. V nekaterih od njih se proti predlogu takšnega zakona že rojeva upor, med drugim tudi v Nemčiji, kjer je ministrica za družino Kristina Schröder predlagala uvedbo tako imenovanih fleksibilnih kvot, kar pomeni, da bi podjetja sama določala, kolikšna bo kvota žensk na njihovih vodilnih pozicijah.
V parlamentu bo imela namera komisarke več podpore, saj so bili ravno evropski parlamentarci tisti, ki so komisijo kar dvakrat z resolucijo pozvali k predlaganju zakonov o uravnoteženi zastopanosti moških in žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu. Hkrati so največje parlamentarne skupine, evropski socialdemokrati, evropske ljudske stranke in evropski liberalci včeraj že izrazili podporo predlogu komisije.
Brez kvot enake možnosti šele čez 40 let
Predlog komisije so v Sloveniji pozdravili tudi v Združenju Menedžer, kjer je direktorica Sonja Šmuc opozorila, da bo sicer na poti doseganja večje zastopanosti žensk na vodilnih položajih treba odpraviti še marsikatero oviro – tako na strani podjetij kot zavor pri ženskah – dajejo pa kvote spodbudo, da se to zgodi mnogo hitreje, kot bi se glede na sedanje trende.
Po teh ocenah bi se brez kvot šele čez dobrih 40 let rodila prva generacija, v kateri bi imeli fantje in dekleta dejansko enake možnosti in priložnosti za uspešno kariero, pravi Šmučeva in ocenjuje, da si zaradi čedalje bolj zahtevnega gospodarskega okolja v Evropi, še zlasti pa v Sloveniji, ne moremo privoščiti, da ne bi polno uporabili vseh človeških talentov, ki jih imamo.
