V preteklosti udeleževanje predstavnikov države na sejah nadzornih svetov podjetij, v katerih je država ena od lastnikov in delničarjev, namreč ni bila praksa, po besedah profesorja prava dr. Mihe Juharta pa bi to lahko bilo sporno tudi z vidika varovanja poslovne skrivnosti, z vidika prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami in z vidika neenakopravne obravnave vseh delničarjev posameznega podjetja.
Pred kratkim se je na seji nadzornega sveta NLB pojavil vršilec dolžnosti direktorja direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance Matej Runjak. Državni sekretar na istem ministrstvu Dejan Krušec pa je prišel na sejo nadzornikov Zavarovalnice Triglav. Prav tako naj bi po naših informacijah nameraval obiskati sejo nadzornega sveta NKBM, ki bo predvidoma v prvi polovici oktobra.
Doslej predstavniki države na seje niso hodili
Tako nekdanji nadzornik NKBM Danilo Toplek kot nekdanji nadzornik Abanke Tomaž Toplak zatrjujeta, da v času njunega članstva v nadzornih svetih na sejah nikoli niso sodelovali predstavniki države niti jih nadzorni svet nanje ni vabil. Toplek je tudi poudaril, da takšni obiski predstavnikov države na nadzornih svetih v neenakopraven položaj postavljajo preostale delničarje podjetja, kajti udeležba osebe, ki ni član uprave ali nadzornega sveta, je na seji načeloma prepovedana. Izjema so le vabljeni izvedenci ali poročevalci.
Na NKBM udeležbe predstavnika države na prihodnji seji nadzornega sveta niso želeli komentirati, saj o tem banka javnosti vnaprej ne obvešča. Na Zavarovalnici Triglav pa so pojasnili, da je ministrstvo za finance želelo nadzornemu svetu in upravi zavarovalnice predstaviti pristope sanacije bančnega sistema v povezavi z največjima slovenskima bankama in možnostjo vključitve Abanke, katere solastnica je tudi Zavarovalnica Triglav, v te okvirje. Zato so predstavnika ministrstva povabili na sejo, ki pa jo je Krušec po svoji predstavitvi in odgovorih na vprašanja članov nadzornega sveta zapustil, "tako da tudi ni mogel pridobiti kakršnih koli informacij s same seje". Medtem so na finančnem ministrstvu predvsem poudarili, da je bilo ministrstvo vabljeno, da nagovori Triglavov nadzorni svet. Glede udeležbe predstavnika ministrstva na seji nadzornega sveta NLB pa so pojasnili, da je Runjak nadzornikom "zgolj predstavil skrb in nujnost doseganja zahtevane ravni temeljnega kapitalskega količnika ter jim opisal pristope krepitve stabilnosti bančnega sistema in nato sejo zapustil".
"Če je šlo samo za neko informacijo o splošnem poslovnem okolju in za seznanitev z nekimi makroekonomskimi kazalci, s sedanjimi in načrtovanimi bodočimi pogoji poslovanja, potem takšno informiranje članov nadzornega sveta s strani predstavnika države verjetno ni sporno. Kajti v teh primerih je država tako rekoč večživka, je pomemben lastnik podjetja ter hkrati zakonodajalec in izvršna oblast, ki zagotavljata pogoje delovanja podjetja," pojasnjuje dr. Juhart.
Sugeriranje odločitev?
A nekateri nadzorniki so po poročanju Financ Runjakove besede razumeli kot navodilo, da je treba narediti vse, da se državno posojilo ne konvertira v delnice NLB. "Če je bila Runjakova prisotnost vezana na sprejemanje odločitev iz pristojnosti nadzornega sveta, je pa to izredno neprimerno in problematično z vidika enakopravne obravnave delničarjev," svoje pojasnilo dopolnjuje dr. Juhart. Pri tem opozarja, da so člani nadzornega sveta v svojih odločitvah avtonomni in morajo v prvi vrsti poskrbeti za dobro družbe, ne za interese lastnika. "Člani uprave ali nadzornega sveta bi morali, glede na odgovornost funkcije, ki jo opravljajo, ponuditi svoj odstop, če nastopijo okoliščine, ki jim onemogočajo samostojno odgovorno vodenje oziroma nadziranje družbe," so ob tem poudarili v Banki Slovenije (BS). Na vprašanje, kaj bi BS morala narediti v tem primeru, pa so zapisali, da sta za odgovorno upravljanje tveganj v prvi vrsti zadolžena uprava in nadzorni svet družbe.
