Davek v višini 16 kron (2,15 evra) na kilogram maščobe je uvedla nekdanja desnosredinska vlada, sedanja levosredinska vlada socialdemokratske premierke Helle Thorning-Schmidt pa je menja, da gre za nekaj, kar je v trenutnih finančnih razmerah odveč, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vlada sicer nima večine v parlamentu, a je za za odpravo davka na maščobo in tudi odpoved načrtovani dajatvi na sladkor pridobila podporo levičarske Enotne liste. Kot je dejal minister za obdavčitev Holger Nielsen, je vlada morala prisluhniti zaskrbljenosti javnosti spričo visoki cen dobrin.

V danskem zdravniškem združenju medtem vladne načrte obžalujejo, zato so pozvali k "obsežnemu načrtu", s katerim bi se v državi soočili s problemom debelosti, ki vodi v zdravstvene težave, kot je na primer diabetes.

Vodilni trgovske verige pa so že sporočile, da bodo z odpravo davka, ki je predvidena za januar, znižali cene proizvodom, kot so maslo, smetana, čokolada in druge slaščice. To pričakuje tudi ministrica za prehrano, kmetijstvo in ribištvo Mette Gjerskov, ki je ob tem spomnila, da je bil davek na mastno hrano eden izmed doslej najbolj kritiziranih.

Ob uvedbi davka, ki so mu sedaj šteti dnevi, se je na primer cena masla na Danskem dvignila za 2,6 krone na kilogram (35 centov).

Na Madžarskem, ki je davek na hrano in pijače z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja, soli in kofeina predložila septembra lani, pa so z njim zbrali eno do dve milijardi forintov (3,5 do sedemo milijonov evrov) manj, kot so načrtovali, danes poroča poslovni časnik Vilaggazdasag. Vlada je načrtovala, da bo z davkom zbrala 20 milijard forintov.

Kot pojasnjuje madžarska tiskovna agencija MTI, davek trenutno velja za devet prehrambenih proizvodov, a Budimpešta načrtuje razširitev njegove veljavnosti tudi na nekatere nove vrste energetskih napitkov.