Tatjana Pihlar
Čez dva tedna naj bi bilo znano, kolikšen bo evropski proračun v letih od 2014 do 2020, kar bo tudi podlaga za sklepna pogajanja o reformi evropske kmetijske politike (SKP), ki je edina skupna politika EU. O tem, kakšne spremembe se obetajo slovenskemu kmetijstvu, je na včerajšnjem posvetu v Krškem, ki ga je organiziralo kmetijsko-okoljsko ministrstvo (MKO), spregovoril tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, Romun Dacian Cioloº. Ni sadil rožic, kot je za politike običajno, temveč je zbranim nalil čistega vina. Poudaril je, da je konkurenčnost kmetijstva ključnega pomena in da subvencije, od katerih je slovensko kmetijstvo tudi po besedah agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca preveč odvisno, niso bistveni instrument, ki prispeva k povečanju konkurenčnosti. »Nihče vam ne preprečuje, da ne bi denarja namenili za posebne ukrepe, s katerimi bi podprli posamezni sektor, za povezovanje kmetov, konkurenčnost lahko povečate tudi prek investicij,« je našteval komisar.
Bomo še bolj »kosili« subvencije?
Strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije so pred časom naredili študijo Ocena učinkov reforme SKP na slovensko kmetijstvo in v njej med drugim zapisali: »V Sloveniji se je sloj kmetov, ki 'kosijo' predvsem subvencije, že ustvaril.
Obstaja nevarnost, da jih bo nova reforma k temu dodatno spodbujala.« Evropska komisija si je namreč zadala, da bo z enotnim plačilom na hektar odpravila subvencije, vezane na proizvodnjo. To od nje zahtevajo tudi svetovni trgovinski partnerji, a to tudi pomeni, da bo subvencija za hektar travnika v prihodnje enaka subvenciji za hektar pšenice, denimo.
»Vsaka država misli, da je posebna«
Za Slovenijo to ni najboljša popotnica, saj nam že zdaj močno primanjkuje površin za pridelavo hrane. Več kot 60 odstotkov ozemlja zasedajo gozdovi, imamo dobrih 20 odstotkov kmetijskih zemljišč in še na teh je zgolj osem odstotkov intenzivnih poljedelskih površin, preostalo so travinje. In če bo kmet dobil po novem za obdelavo travnika enako plačilo na hektar kot za obdelavo njive, bo Slovenijo še bolj prerasla trava. »Kmet je racionalen, če ga nihče ne sili proizvajati,« ugotavlja Erjavec, kmetijski minister Franc Bogovič pa je spomnil, da bi v primeru enotnega plačila na hektar velike živinorejske kmetije lahko v prihodnje dobivale celo več kot polovico manj subvencij kot doslej.
Da trava v EU ne bi nadomestila hrane za ljudi, evropska komisija v reformi SKP državam članicam omogoča, da svoje območje razdelijo na več regij, ki bi se med seboj razlikovale po višini plačila na hektar. A dr. Emil Erjavec v tem pogledu poudarja, da je Slovenija tako raznolika, da je regionalno ni mogoče učinkovito razdeliti, razen če bi jo razpršili na 300 ali 400 pokrajinskih enot. »Zato si prizadevamo za različne višine plačil glede na rabo zemljišč,« pravi Erjavec, a komisar Cioloº odgovarja, da bi bila to spet vezana plačila, ki se jih želi Evropska unija otresti.
Reforma SKP bo po Erjavčevih besedah prinesla precejšnjo porazdelitev denarja, poleg tega ga bo za kmetijske subvencije na leto dobivala za šest do osem milijonov evrov manj kot doslej, po njegovih napovedih pa bodo na najslabšem poljedelske kmetije, tiste, ki so usmerjene v prirejo mleka, medtem ko naj bi reja drobnice z reformo pridobila. Večina zbranih na včerajšnjem posvetu je ocenila, da bi evropska komisija pri reformi SKP morala v večji meri upoštevati posebnosti slovenskega kmetijstva, saj je povprečna kmetija pri nas še vedno velika le 6,4 hektarja, kmetije so posestno zelo razdrobljene, kar 95 odstotkov jih je manjših od 20 hektarjev, tehnološki razvoj v kmetijstvu se je ustavil, večino dohodka kmetje dobijo iz državnega oziroma evropskega proračuna...
In kaj na to odgovarja komisar Cioloº? »Vsaka država članica meni, da je posebna, zato želi v SKP posebno obravnavo. Sprašujem se, kaj imamo sploh še skupnega, če hoče biti vsak nekaj posebnega. Imamo skupen trg, na katerem je veliko potrošnikov, imamo skupne predpise, skupen proračun, razdeliti in uporabljati pa ga moramo tako, da bomo upoštevali vso našo raznolikost.«
