Neki komentator je omenil, da je ameriški predsednik šele po porazu nasprotne strani lahko ponovno začel govoriti o problemu podnebnih sprememb. Predsednik je poleg tega na kratko omenil tudi problem velikega javnega dolga, potrebo po reformi davčnega sistema in, zavedajoč se, da so mu ponovno zmago prinesle ameriške manjšine, nujo po rešitvi problema izredno neusklajene imigracijske zakonodaje. S tem kratkim programom je predsednik Obama dal slutiti, da ne namerava odstopiti od svojih volilnih obljub, s katerimi mu je proti koncu volilne kampanje vendarle uspelo volilce prepričati o nesmotrnosti in nerealističnosti obljub njegovega nasprotnika. Na eni strani sta Romney in v desničarsko silo preobražena dobra stara stranka zahtevala še bolj odločne reze na področju javne porabe. Potem ko bi popolnoma oklestil javno, proračunsko porabo in s koreninami vred izruval socialistično državo, ki da jo je utelešal Barack Obama, je Romney Ameriki ponudil novi Divji zahod. V smislu popolnega osvobajanja delovanja trga in prepovedi kakršnega koli posredovanja države. Ekonomski model, ki ga je v določenem trenutku kampanje Obama opisal kot model, ki predlaga, da se bodo Združene države ponovno postavile na noge izključno z neomejenim vrtanjem pod zemljo, se pravi z iskanjem novih zalog tekočega zlata in zemeljskega plina. Prav s takimi in podobnimi prispodobami je predsednik Obama postopoma in vztrajno pridobival na svojo stran majhno večino Američanov, ki mu jo je uspelo prepričati, da so Romneyjeve ideje in ideje republikanske stranke zastarele.
Toda v tako imenovanih nihajočih državah je zgradil koalicijo, ki je bila za Romneyja nepremagljiva trdnjava. Obama jo je skoraj pred letom dni najavil v nekem svojem govoru, ko je dejal, da poteka v Ameriki razredna vojna. Slogan, ki ga je njegov volilni štab spremenil v vojno strategijo z volilno koalicijo, ki je bila diametralno nasprotna Romneyjevi koaliciji bele Amerike. Toda ali bo Obami uspelo, je odvisno od dveh stvari. Od notranjih razmerij v republikanski stranki in, kar je izredno pomembno, od tega, ali bo Obama v drugem poskusu boljši, spretnejši in odločnejši. Skratka, postal bo predsednik Združenih držav, ki se ne boji več lastne sence.
