Dokaz mačehovskega odnosa so po Štepčevem mnenju vsi kozolci, ki samevajo in nezadržno propadajo. Pravi, da vseh kozolcev po Sloveniji zagotovo ni mogoče ohraniti, prepričan pa je, da bi z nekaj truda lahko ohranili vsaj najpomembnejše med njimi.
Štepčeva raziskava kozolcev na območju Dolenjske in Bele krajine je pomembna zato, ker je izhodišče za poseben razvojni projekt občine Šentrupert z imenom Dežela kozolcev. Ta občinski projekt je sestavljen iz treh sklopov, ki se medsebojno dopolnjujejo, in sicer gre za postavitev muzeja na prostem, znotraj katerega so združeni kozolci Mirnske doline; ustanovitev Centra za ohranjanje kulturne dediščine kozolcev ter mreže kozolcev, ki bodo ohranjeni in situ. Sam Muzej na prostem – kozolci Mirnske doline, ki ga sestavlja 17 odkupljeni, prestavljenih in obnovljenih kozolcev ter dve sušilni napravi, bodo uradno odprli predvidoma julija 2013.
Župan Šentruperta Rupert Gole je pojasnil, da želijo v muzeju ohraniti po en primerek različnih vrst kozolcev, saj lastniki kozolcev ne rabijo več. »To pomeni, da jih bodo slej ko prej podrli, ali pa jih bodo pustili propadanju, mi pa bomo izgubili pomemben del naše kulturne dediščine,« je pojasnil Gole. Štepec pa je k temu dodal, da je v zadnjih desetih letih propadlo kar 15 odstotkov kulturne dediščine, ki je vezana na kmečko prebivalstvo. »Ker se podeželje neustavljivo spreminja, bo kmečka dediščina še naprej propadala in bo za vedno izgubljena,« je dejal Štepec.
»Projekt Dežela kozolcev je pomemben, ker kaže nov odnos do dediščine. Največji problem današnjega varstva dediščine so namreč upravljavci. Ti so slabi ali pa jih sploh ni. In v takšni situaciji ni smiselno, da obnavljamo kulturno dediščino, če potem nimamo pravega, dobrega upravljavca, ki bi se ukvarjal s tem,« je dejala direktorica zavoda za varstvo kulturne dediščine Jelka Pirkovič, ki jo veseli, da pri tem projektu sodeluje več deležnikov.
Ta projekt namreč ne povezuje zgolj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in občine Šentrupert, ampak tudi Občino Litijo, ki vodi promocijo projekta in Razvojni center Novo mesto, ki je opravlja pomembno vlogo pri črpanju sredstev iz različnih evropskih skladov, saj brez tega denarja uresničitev projekta ne bi bila mogoča. Županu Goletu in zavodu za varstvo kulturne dediščine pa svetujejo tudi strokovnjaki z drugih področij. Vsi vpleteni v projekt so ponosni, saj Dežela kozolcev sporoča, da dediščina ni zgolj ovira pri razvoju lokalne skupnosti, temveč lahko predstavlja tudi njen razvojni potencial. Projekt Dežele kozolcev namreč nima za cilj zgolj ohranjanje in prezentacijo izbranih kozolcev, temveč si prizadeva, da bi postal generator nadaljnjih razvojnih idej in drugih projektov na področju varstva in ohranjanja lesene stavbne dediščine v Sloveniji.
