Naselja in polja postala ribniki in jezera

V Malečniku vladale izredne razmere

Krajani Malečnika so se še v začetku oktobra lahko veselili, ker so po več kot 20 letih dobili novo cesto, ki jih je približala Mariboru. Včeraj pa so v tem kraju vladale izredne razmere. Poplavilo jim je gasilski dom, pošto, vrtec, voda je vdrla tudi v približno 25 stanovanjskih stavb, ki so (pre)blizu stare struge reke Drave, višina katere je zrasla tudi za šest metrov nad običajno.

Tisto, kar je bil še zjutraj zeleni vrt, se je popoldne spremenilo v ribnik, v katerem je plavala najrazličnejša nesnaga, ki jo je naplavila reka. Kristijan Sande iz Malečnika si je pri znancu sposodil kanu, s katerim je okoli svoje hiše skušal rešiti vse, kar se je še dalo rešiti. Klet njegove hiše je bila že več ur pod vodo, tudi vse, kar ni bilo mogoče umakniti iz pritličja, je uničeno.

»Tukaj živim že od otroštva, a česa takšnega ne pomnim,« nam je dejal Sande. »Še sinoči so nam na televiziji pripovedovali, da smo na varnem, da smo v zeleni coni. A je potem dopoldne prišla voda tako bliskovito, da se ni dalo nič rešiti.« Tudi Sandetove sosede je voda presenetila. Ko jim je začelo poplavljati hišo, so še hitro rešili kokoši iz kleti. Zajce, ki so jih redili v zajčniku, pa je odnesla voda. »Klet je zdaj do stropa pod vodo, v pritličju pa nam voda seže do kolen,« je stanje v hiši opisala Ines Fras.

Pretok Drave največji v zgodovini meritev

Ko so avstrijski elektrarnarji na Dravi včeraj opoldne dvignili zapornice, je proti Mariboru zdrvel rekordno visok rečni val. Zvečer je pretok Drave dosegel skoraj 3000 kubičnih metrov na sekundo, kar je več od dosedanjega rekorda, ki ga je namerila Agencija RS za okolje leta 1965, ko so izmerili pretok Drave 2600 kubičnih metrov na sekundo. Tedaj sta bila ves Lent in Melje (s tamkajšnjimi tovarnami vred) pod vodo, včeraj pa je mariborsko mestno obrežje ostalo na suhem, ker ga pred poplavami varuje dovolj velik nasip in ker velik del Drave odteka v elektrarniški kanal hidroelektrarne Zlatoličje.

Te ugodne varnostne zaščite pa ne uživajo kraji ob stari strugi Drave, v katero se je včeraj zvalila rekordna količina vode. Po ulicah Dogoš, naselja na skrajnem vzhodu Maribora, je včeraj voda drla kot hudournik in poplavila več kot 25 stanovanjskih hiš, evakuirati so morali tudi jahalni klub. Po besedah Silva Mikla, poveljnika prostovoljnih gasilcev iz Dogoš, so do večera s čolni evakuirali stanovalce, svoj službeni gumenjak pa so v Dogoše pripeljali na pomoč tudi zaposleni iz bližnje čistilne naprave Aquasystems. Čoln so napolnili z vrečami peska in jih odpeljali k hiši svojega sodelavca, ki ga je prizadela poplava.

Po oceni Slobodana Stojanoviča, vodje občinske službe za zaščito in reševanje, je škoda na območju Maribora večja kot po poplavah leta 1988. Tedaj je popustila brežina pri Dupleku in je bilo poplavljenih več kot 80 hiš.

Najhuje na koncu ni bilo na Primorskem, temveč v Podravju, na Savinjskem in Koroškem

Če je še v ponedeljek zjutraj marsikdo zrl v nebo in upal, da so bila opozorila vremenoslovcev in hidrometeorologov mogoče vendarle pretirana, se je že nekaj ur kasneje izkazalo, da so bila na mestu. Popoldne so reke po vsej državi narasle in marsikje presegle rekordne vrednosti. A najhuje naj bi bilo mimo. Vodja oddelka za hidrološke napovedi pri Agenciji RS za okolje Janez Polajnar je napovedal, da se bodo visokovodne razmere po vsej državi zadržale predvidoma še vse dopoldne, čez dan pa se bo stanje postopoma umirilo. »Ker je Slovenija hudourniškega značaja, tukaj poplave običajno trajajo poldrugi dan. Manjši vodotoki se hitreje vrnejo v struge, večje reke lahko poplavljajo še večji del naslednjega dne, na območju krasa pa se poplavne vode lahko zadržijo tudi do deset dni,« je sinoči dejal Polajnar. Najkasneje se bo tako voda umaknila s kraških polj notranjskega in dolenjskega krasa in z Ljubljanskega barja, vendar, dodaja sogovornik, tam za zdaj ne pričakujejo ekstremnih vrednosti.

Polajnar je bil sinoči sicer veliko bolj zaskrbljen zaradi Drave, ki je v okolici Maribora presegla rekordne vrednosti. Na Agenciji RS za okolje sicer pravijo, da je glavnina padavin mimo in da bo v prihodnjih dneh suho. Konec tedna sicer spet kaže na dež, vendar Polajnar o tem, koliko padavin lahko pričakujemo, ni želel govoriti. »O tem bo več znanega v prihodnjih dneh.«

Koroška odrezana od sveta, Celju je Savinja prizanesla

Koroška je bila že v zgodnjih dopoldanskih urah praktično odrezana od sveta, prav tako tudi Velenje.

V Črni na Koroškem je poplavljala reka Meža, sirene pa so na nevarnost opozarjale tudi Slovenjgradčane, kjer sta poplavljali reka Mislinja in potok Suhodolnica. Slednji je zalil industrijsko cono, v kateri je tudi podjetje Johnson Controls. »Šest ovac in dva prašiča nam je pred plazom uspelo rešiti iz hleva, potem je hlev odnesel hudournik, hišo pa nam je uspelo obvarovati. Zdaj rešujemo cesto, ki so v katastrofalnem stanju in smo praktično povsem odrezani od sveta,« nam je povedal Peter Osojnik iz Koprivne v občini Črna na Koroškem.

Županja Črne Romana Lesjak je povedala, da jim je odneslo ali močno poškodovalo veliko cest, ki so bile zato neprevozne. »Škoda je zelo velika, pred vodo nam je uspelo s protipoplavnimi vrečami obvarovati le strogi center,« je dejala. Reka Meža je poplavljala tudi v Dravogradu, kjer je zalilo policijsko postajo. Z naraslo Savinjo so se že v dopoldanskih urah začeli spopadati tudi v Zgornji Savinjski dolini, predvsem Solčavi in Logarski dolini, kjer so bili nekaj časa tudi brez elektrike. Savinja je poplavljala tudi v Mozirju in Rečici ob Savinji, kjer je v tako imenovanem novem naselju Dol-Suhi in Varpoljah poplavila kar 400 hiš. V občini Šoštanj pa so veliko težav povzročali predvsem plazovi. »Sprožilo se jih je več kot 40, sicer pa smo imeli več kot 60 različnih intervencij, od črpanja podtalnice do reševanj premoženja in ljudi. Dve družini pa smo morali iz hiš, ki jih ogroža plaz, tudi evakuirati. Eno družino smo izselili iz hiše v Florjanu, drugo pa v Gaberkah, kjer je plaz zasul strugo reke Velunje, ki je zato spremenila tok in ogrozila hišo,« je povedal poveljnik Civilne zaščite v Šoštanju Peter Radoja.

Celju je hudourniška Savinja tokrat prizanesla, saj je do večernih ur poplavila samo na Špici, ki je najbolj ogroženo območje, je pa zato veliko škode povzročila Laščanom, ki so po zadnji poplavi pred dvema letoma znova pod vodo. Savinja je popoldne zalila spodnje prostore Zdravilišča Laško in zdraviliški park, Kmetijsko zadrugo, Kulturni dom, Trubarjevo nabrežje, nekaj stanovanjskih hiš in celo Policijsko postajo Laško. Naselje Jurklošter je bilo povsem odrezano od sveta, podvoz pri Pivovarni Laško so zaprli že dopoldne, od poznih popoldanskih ur pa je bila neprevozna tudi regionalna cesta med Celjem in Laškim. Pod vodo so bile tudi Rimske Toplice. Tako v Laškem kot v Celju so gasilci in člani štaba civilne zaščite morali neprestano opozarjati ljudi, naj se umaknejo na varno in naj iz radovednosti nikar ne hodijo v neposredno bližino Savinje.

Huda ura tokrat v Posočju, v Vipavski dolini v pripravljenosti

Kljub napovedim vremenoslovcev, da bodo poplavljali predvsem vodotoki na Vipavskem, se je močno deževje s poplavami in vetrom zneslo predvsem nad Posočjem. Največ dežja je padlo prek noči na Bovškem, in sicer več kot 200 litrov na kvadratni meter. V Posočju so bile poplavljene številne ceste, pod vodo je bilo okoli 50 kleti, močan veter je odkrival strehe na Idrijskem in Tolminskem, v Baški grapi je podrl več dreves. Sprožili so se tudi številni manjši zemeljski plazovi, zaradi poplavljenega Bohinjskega predora je obstal tudi železniški promet med Jesenicami in Novo Gorico.

Središča Tolmina, Kobarida in Bovca so bila večji del včerajšnjega dne odrezana od sveta. V Bovec se je bilo mogoče prebiti le prek Italije in prelaza Predel. Tolmin je bil otok sredi poplavljenega območja, iz Kobarida zaradi zemeljskega plazu, ki se je sprožil s pobočja Matajurja, ni bilo mogoče priti nit v sosednjo Italijo niti na Goriško.

V Dolenji Trebuši pa je Idrijca kot vedno ob večjih poplavah zaprla cesto. Tamkajšnji gasilec in predsednik krajevne skupnosti Erik Gruden je imel kmalu popoldne za sabo že več intervencij. Iz narasle vode je pomagal reševati avto, pa telefonski kabel, čistil je podrto drevje. »Največja težava je regionalna cesta. Če jo poplavi, imamo s Slapa ob Idrijci do doma namesto nekaj minut še najmanj tri četrt ure vožnje po obvoznih poteh, ki so tudi same največkrat v slabem stanju,« pripoveduje.

Nižje v Kanalu je bilo najhuje sredi dneva. Soča je poplavila okoli 15 hiš, že zjutraj je bil pod vodo avtokamp. »V pičlih 15 minutah se je Soča dvignila za pol metra,« so pripovedovali gasilci v kampu. Malo višje v Ajbi je 88-letna gospa opazovala, kako zaliva njeno nekdanjo hišo, njen brat pa je pred deročo Sočo tik za jezom hitel reševat čebele in čebelnjak. Da je voda tokrat segla celo nekoliko više kot pred dvema letoma, je prepričana Martina Falatov, ki ji je poplavilo kletne prostore slaščičarne. »Kar smo upali, smo dvignili, ostalo je v vodi. Napihnilo nam je vrata, škoda se bo šele pokazala,« pravi.

V osnovni šoli v Desklah so morali prekiniti pouk, ker je voda zalila kotlovnico in pritlične razrede. Ravnatelj Vojko Simčič je povedal, da so učencem priskrbeli kosilo in jih zatem varno spravili do svojih domov. Pouka danes ne bo, bodo pa poskrbeli za vse tiste dijake, ki nimajo varstva.