Kako kot profesionalka gledate na olimpijske igre? Se jih tudi vi veselite?

Olimpijske igre so nekaj posebnega in jasno je, da se jih vsak športnik še posebno veseli. Za teniške igralce in igralke je privilegij, da kljub napornemu urniku lahko sodelujemo na tako pomembnem športnem tekmovanju.

Nastanitev v olimpijski vasi je veliko bolj asketska, kot ste je vajeni v razkošnih hotelih na turnirjih po svetu. Kdo bo vaša sostanovalka?

Ravno to je čar olimpijskih iger, da športniki iz različnih športov in koncev sveta bivamo skupaj v olimpijski vasi. Prav to druženje je nekaj posebnega. Škoda je edino to, da je Wimbledon od olimpijske vasi oddaljen uro in pol vožnje z avtobusom, tako da bo vsakodnevno prevažanje sem ter tja kar precej naporno. A vse skupaj se bo dalo potrpeti. Za mene so to tretje olimpijske igre in po vsej verjetnosti zadnje, tako da bom še lažje vse skupaj prenašala. Glede sostanovalke pa še ne vem, kdo bo, saj mi tega še niso sporočili.

Kot ena najboljših igralk v dvojicah se vsaj malce gotovo spogledujete z olimpijsko kolajno. Ali je to celo vaš cilj?

Vsekakor sem v dvojicah pri vrhu in je morda želja po kolajni še toliko večja. A potrebno je poudariti, da na olimpijskih igrah skupaj igrata igralki iz iste države, zato je konkurenca skrčena, saj nekateri najboljši pari nimajo možnosti, da bi nastopili. Tako je tudi v mojem primeru. Z Andrejo Klepač nisva skupaj odigrali niti enega turnirja. Sva trenirali, a to seveda ni enako. Potrebno je biti realen in priznati, da bo kolajna izredno težko dosegljiva. Je kar nekaj parov, ki imajo prednost pred nama z Andrejo, saj igrajo skupaj že kar nekaj let. Tako iz glave bi jih lahko naštela pet ali šest, glavni kandidatki za zlato pa bosta vsekakor sestri Williams.

Teniški turnir bo na travi vedno zelo posebnega Wimbledona. Bodo oblačila zaradi pravil tradicionalnih Angležev morala biti obarvana v belo?

Ne. Tokrat bo povsem obrnjen scenarij, saj bo vse v nasprotju z načeli Wimbledona. Vsak bo lahko nosil opravo po svoji izbiri. Midve z Andrejo bova igrali v državnih barvah. Vse skupaj bo izredno barvito. Tudi ozadje ne bo zeleno, temveč vijolično z olimpijskimi krogi. Prisotni bodo tudi reklamni napisi, ki drugače v Wimbledonu niso dovoljeni. Prav zanimivo bo videti, kako bo vse skupaj videti, saj nihče na te spremembe ne bo navajen.

Je med svetovnimi olimpijci kakšen športnik, ki si ga še posebej želite spoznati, pocukati za rokav in prositi za avtogram?

V olimpijski vasi smo vsi enaki. Nihče nima kakšnih privilegijev. Če kdo v svojem naravnem okolju potrebuje osebnega stražarja, ga v olimpijski vasi ne more imeti. Če ima tako kakšen športnik skritega idola, se lahko brez problemov prebije do njega in ga prosi za avtogram ali sliko. Sama sicer nimam nobene posebne želje, da bi koga spoznala. Kar se tenisa tiče, sem z ogromno zvezdniki odrasla, tako da na njih ne gledam tako kot ostali ljudje. Zame niso zvezdniki, temveč navadni smrtniki. Je pa zagotovo ogromno drugih športnikov, ki bi si želeli spoznati najboljše teniške igralce na svetu, a bodo glede tega razočarani, saj bodo favoriti za kolajne bivali v vasi v Wimbledonu.

Profesionalka ste že 13 let, kariero ste začeli z zmago v Estorilu. Ste z doseženim v tem času zadovoljni, vsaj po finančni plati ste si verjetno že zagotovili brezskrbno življenje po koncu kariere?

Tenis igram od malih nog, ker ta šport ljubim. Na igranje ne gledam kot na poklic, temveč kot na hobi. Prisotnega je seveda veliko odrekanja in je včasih težko, a ko potegnem črto in ko dam utrujenost in napore na stran, sem izredno zadovoljna s tem, kar sem dosegla - v vseh pogledih. Rezultatsko sem si izredno želela veliki slam v dvojicah, ki mi je še manjkal v bogati zbirki lovorik. Lani mi je to v Wimbledonu uspelo in sem tako uresničila še zadnjo željo. Imam vse, kar sem si želela. Vprašanje je le, koliko lovorik bom še zbrala. Lačna uspehov sem še dovolj in upam, da bom osvojila še kar nekaj turnirjev.

Že kaj razmišljate o koncu, o vrnitvi v Slovenijo, glede na to, da je sedaj vaše prebivališče Dubaj v Združenih arabskih emiratih?

O koncu kariere še ne razmišljam, saj sem trenutno še v polni pripravljenosti. Res je, da sem posamično konkurenco pustila ob strani in se že dve leti posvečam samo igri v dvojicah, toda vseeno je urnik enako naporen. Kar se potovanj tiče, se ni nič spremenilo. Upam in delam, da bom še nekaj let v tem športu, kaj in kako po tem, pa še ne razmišljam.