Se pa kmetijcem in okoljcem obetajo velike težave doma. Integralni del proračuna (to je denar za plače, materialne stroške in programe) MKO bo v letu 2013 znašal 195 milijonov evrov, kar je okoli pet odstotkov manj od rebalansa letošnjega proračuna. Minister Franc Bogovič priznava, da bo na MKO v letu 2013 masa za plače za okoli 12,5 odstotka nižja, kot je bila v letu 2011, zato napoveduje: »Če ne bo prišlo do generalnega znižanja plač, bodo potrebna odpuščanja tako v ožjem ministrstvu kot tudi v organih v sestavi in javnih zavodih, ki jih posredno financiramo.«

Odpuščali bodo, a še ne vedo, koliko ljudi

Koliko ljudi naj bi na MKO odpustili v letu 2013, Bogovič še ne zna povedati. »Sam ocenjujem, da bi bilo najenostavneje, če bi plače v državni upravi generalno znižali za tri do pet odstotkov, preostali denar pa bi prihranili z upokojevanjem, nenadomeščanjem ljudi na bolniški in porodniški ter nepodaljševanjem pogodb delavcem, zaposlenim za določen čas,« našteva minister. Na vprašanje, ali si njegovo ministrstvo lahko privošči dodatne kadrovske reze na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki izplačuje ves denar za ukrepe kmetijske politike, ali pri inšpekcijskih službah, Bogovič odgovarja: »Dejansko imamo znotraj MKO celo vrsto institucij, kjer je velika težava z odpuščanjem. To velja za agencijo za okolje, agencijo za kmetijske trge, veterinarsko upravo... Tukaj je manevrski prostor dokaj omejen. S predstojniki se pogovarjamo, kako v takih okoliščinah zagotoviti normalno delo.« Dejan Židan, nekdanji kmetijski minister ter aktualni predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v državnem zboru, je do svojega naslednika in do predlaganih proračunov MKO za leti 2013 in 2014 zelo kritičen. Označil ju je za nevaren eksperiment in zlovešče napovedal, da se utegne zgoditi, da se bo to za kmetijstvo in prehrano slabo končalo. Takole je Židan med obravnavo proračunov za prihodnji dve leti utemeljil svojo napoved: »Že lani, ko so tuje inšpekcije obiskale Slovenijo in pregledale sistem varne hrane, smo dobili ustna opozorila, da se mora racionalizacija na tem področju, ki se izvaja že več let, nujno končati. A iz tega proračuna se vidi, da je pritisk na racionalizacijo v tem sektorju še naprej velik. Tukaj tvegate izjemno in preveč.« (Dodajmo, da je bil tudi Židan kot kmetijski minister zelo stiskaški, ko je šlo za delitev proračunskega denarja za nadzor varne hrane.)

Se bo kmetijsko svetovanje sesulo?

Židan je Bogoviča okrcal tudi zaradi načrtovanih finančnih in kadrovskih rezov na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Poudaril je, da je evropska komisija Slovenijo že lani pisno opozorila, da lahko varčevanje ogrozi delovanje agencije, ki izplačuje evropski denar, Bruselj pa ji lahko posledično odvzame akreditacijo. Židanu se zdi zelo tvegan tudi poseg v kmetijsko svetovalno službo in v javno gozdarsko službo oziroma v Zavod za gozdove Slovenije, ki jima MKO proračun prav tako linearno reže. »Nam lahko jamčite, da se kmetijska svetovalna služba prihodnje leto ne bo sesula?« Dejan Židan sprašuje ministra Bogoviča.

Tudi finančni poseg v Zavod za gozdove se zdi nekdanjemu kmetijskemu ministru dokaj velik, zato napoveduje, da bodo ti rezi gozdarje priklenili v pisarne, saj ne bodo imeli denarja (to se že dogaja), da bi šli na teren. »Počeli bodo torej točno tisto, česar nočemo,« svari Dejan Židan in vladi predlaga, naj na področju kmetijstva misel na indeksacijo oziroma na linearno krčenje denarja opusti vsaj na področjih, ki so vezana na zagotavljanje varne hrane in na uspešno porabo evropskega denarja.