Raste delež kmetij, ki imajo nad 20 hektarjev zemljišč in nad 30 glav velike živine. Več kot 57 odstotkov nosilcev gospodarjev ima več kot osnovnošolsko izobrazbo.

Obseg kmetijske proizvodnje je bil lani za slab odstotek manjši kot v letu 2010, predvsem na področju živinoreje, boljša letina pa je pri rastlinskih pridelkih. Pri živinoreji beležimo konstanten padec prašičerejske proizvodnje, delno tudi perutninarske, povečal pa se je prirast govedi, medtem ko je količina namolzenega mleka približno enaka kot v letu prej.

Procent samooskrbe se je rahlo povečal, z izjemo prašičereje. Pri zelenjadarstvu in proizvodnji žit pa so se odstotki lani nekoliko dvignili. Povprečno so cene kmetijskih proizvodov rasle na letni ravni za okoli devet odstotkov.

Lani so narasli proizvodni vložki v kmetijstvu, in sicer krmila in gnojila za več kot 20 odstotkov, energija za 15 odstotkov. Faktorski dohodek se je lani povečal za pet odstotkov, nacionalna plačila pa so se zmanjšala za 12 odstotkov.

Izvoz agroživilskih proizvodov se je zvišal za 13 odstotkov, uvoz pa se je povečal za 11 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom pa je bila tradicionalno nizka na ravni 47 odstotkov. Primanjkljaj je tako lani znašal 982 milijonov evrov.

Lani se je obseg industrijske proizvodnje povečal za 6,5 odstotka, proizvodnja pijač za 2,9 odstotka. Pri živilsko pridelovalni industriji pa smo lani zabeležili neto izgubo v višini 2,5 milijona evrov, medtem ko bil leto prej tu dobiček v višini 7,7 milijona evrov.

Posekanega je bilo lani 3,9 milijona kubičnih metrov lesa, od tega dobra polovica iglavcev. Posek se je glede na leto prej povečal za 15 odstotkov in dosegel 71 odstotkov možnega poseka. Strmo narašča izvoz lesa, gre za posledico povečanega poseka in tudi propadanja velikega dela lesno predelovalne industrije. Največ izvozimo v Avstrijo in Italijo.

Bogovič je vesel, da so kmetijska gospodarstva bolje opremljena, da je kmetovanje veliko bolj okolju prijazno. "Kako spodbuditi razvojno usmerjene kmetije, pa bomo v prihodnosti še morali doreči. Veliko je treba še narediti pri birokratskih ovirah," je opozoril in izpostavil pomen povezovanja pridelovalcev.

Minister je priznal, da ima živilsko predelovalna industrija težave. "Treba je predvsem bolje povezati primarni sektor, da bo večja stabilnost odnosov in zagotovil za odkup," je poudaril.

Predsednik odbora Dejan Židan (SD) je opozoril, da poročilo kaže, da pojemo letno za milijardo evrov tuje hrane. Poročilo so poslanci dobili na 400 straneh, zato je predlagal ministrstvu, da bistvene podatke strne na nekaj straneh, kar bodo na ministrstvu tudi storili, je zagotovil Bogovič.

Poslanec SDS Jožef Jerovšek je menil, da se strukturne spremembe nadaljujejo v slabo smer za slovenskega kmeta. Branko Ficko (PS) pogreša debato okrog živilsko predelovalne industrije, ki da je ne jemljemo kot bistveni člen v verigi od njive do mize. Je tudi proti razporejanju subvencij na trenuten način, raje bi subvencije videl kot stimulacijo.

Roman Žveglič (SLS) meni, da se slovenski odkupovalci kmetijskih proizvodov poskušajo stiskat domače pridelovalce, da lahko dajo višajo ceno tujim. "Meni bi bilo bolj logično obratno," je dejal.