Slovenija je lani po predlanski rasti stopnje varčevanja gospodinjstev znova zabeležila padec, tako kot se je to zgodilo v letih po začetku gospodarske krize. Predlani so gospodinjstva varčevanju namenila 15,3 odstotka bruto razpoložljivega dohodka, kar je bilo za 0,3 odstotne točke več kot leto prej, lani pa, kot omenjeno, 11,9 odstotka, pred prihajajočim svetovnim dnevom varčevanja - 31. oktobrom - ugotavlja statistični urad.
V Sloveniji so gospodinjstva najvišjo bruto stopnjo varčevanja med evropskimi državami dosegla leta 2006. Takrat je ta znašala 17,5 odstotka, medtem ko je bilo povprečje v EU 11 odstotkov, v območju evra pa 13,6 odstotka. Ta stopnja je lani v Sloveniji kljub padcu ostala višja od povprečja v EU (11,4 odstotka), v primerjavi s povprečjem v območju evra (13,6 odstotka) pa je bila za skoraj dve odstotni točki nižja.
Prva po stopnji varčevanja gospodinjstev je bila lani s 16,7-odstotno stopnjo varčevanja gospodinjstev Nemčija. Sledile so Francija, Irska, Belgija, Norveška, Avstrija, Švedska in Italija. Za Slovenijo pa so se uvrstile Španija, Nizozemska, Češka, Finska, Danska, Velika Britanija in Portugalska.
Za gospodinjstva v večini evropskih držav velja, da posojajo več, kot si izposojajo. S svojimi prihranki tako financirajo druge sektorje. V letu 2010 so bila gospodinjstva v Sloveniji po deležu posojanja v razpoložljivem dohodku (7,3 odstotka) na četrtem mestu, saj so zelo znižala svoje investicije.
Prva med evropskimi državami po deležu posojanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev je bila Švica (11,4 odstotka), medtem ko je povprečje za EU doseglo 3,9 odstotka, za območje evra pa pet odstotkov. Prve tri države po deležu izposojanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev so bile Grčija (-12,1 odstotka), Bolgarija (-9,2 odstotka) in Romunija (-8,5 odstotka).
Gospodinjstva v Sloveniji se večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja v bankah. Po podatkih Banke Slovenije so imela konec leta 2011 največ finančnih sredstev, to je 39,2 odstotka, v obliki vlog pri bankah, vendar pa so se povečala za manj kot prejšnja leta.
Delež finančnih sredstev, ki so jih imela gospodinjstva v obliki gotovine, se v zadnjih 10 letih močno povečuje. Konec lanskega leta je dosegel 17,6 odstotka, konec leta 2010 16,6 odstotka, medtem ko je leta 2001 znašal 4,1 odstotka.
V delnicah in drugih vrednostnih papirjih so imela slovenska gospodinjstva konec leta 2011 26,3 odstotka svojih prihrankov. Delež teh naložb se je od leta 2001 do začetka gospodarske krize zviševal; leta 2001 je znašal 31,1 odstotka, leta 2007 pa 38,1 odstotka. Po tem letu so se gospodinjstva spet odločala za varnejše oblike hranjenja svojih finančnih sredstev, zato se je delež prihrankov v tej obliki lani znižal.
Med finančnimi obveznostmi gospodinjstev v Sloveniji so lani z 88 odstotki prevladovala posojila. Posojila, ki so jih imela gospodinjstva konec leta 2011, so ostala na skoraj enaki ravni kot leto prej. Med posojili, ki so jih slovenska gospodinjstva najela pri slovenskih bankah, je bilo lani 55 odstotkov stanovanjskih, 29 odstotkov potrošniških in 17 odstotkov drugih oblik posojil.
Svetovni dan varčevanja obeležujemo 31. oktobra, vse odkar so se leta 1924 v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja. V času zdajšnje svetovne gospodarske krize je varčevanje še bolj pomembno.
