Takrat pa je pri večini bolnikov bolezen že tako razširjena, da je s kirurškim in drugim zdravljenjem žal več ni mogoče v celoti odstraniti. Da bi se število obolelih in s tem tudi umrlih za rakom želodca zmanjšalo, gastroenterologi predlagajo, da bi uvedli novo presejalno testiranje, in sicer na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je poglavitni razlog za rak želodca. "Rak želodca je patologija, za katero nismo naredili še nič," ob tem opozarja prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., iz Diagnostičnega centra Rogaška.
Danes vemo, da je glavni razlog za nastanek karcinomov želodca okužba s H. pylori. Slovensko združenje za gastroenterologijo in patologijo je zato že leta 2009 sprejelo priporočilo, da bi v Sloveniji morali začeti s presejanjem za okužbo s to bakterijo pri ljudeh, starih od 20 do 30 let, pri katerih, če so okuženi, okužba še ne povzroča težav. Okužbo je mogoče ugotoviti z enostavnim dihalnim testom. "Na osnovi podatkov, ki jih imamo za Slovenijo, lahko trdim, da bi bilo skoraj 20 odstotkov prebivalcev Slovenije pozitivnih na okužbo. Te bi bilo treba zdraviti, s tem pa bi zmanjšati pogostost raka na želodcu za najmanj 50 odstotkov," pojasnjuje prof. Tepeš. Tovrstno presejanje že izvajajo na Tajvanu, Češkem in Slovaškem; v ZDA so izračunali, da bi se državi vložek v takšen pristop preprečevanja tega obolenja povrnil v desetih letih. Pri Združenju za gastroenterologijo so pripravili tudi predlog za uvedbo presejanja v Sloveniji, ki ga je podprl tudi razširjeni strokovni kolegij za interno medicino; vloga že leto dni čaka na obravnavo na zdravstvenem svetu.
"Kljub težkim časom uvedba presejanja ne bi smela biti prevelik finančni zalogaj za Slovenijo, saj na tak način ne bi le rešili najmanj 235 življenj na leto, pač pa bi bila posledica tega presejanja tudi manj razjed na želodcu in dvanajstniku ter manj zapletov ob uporabi aspirina in nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki so tudi posledica okužbe s Helicobacter pylori," opozarja Tepeš.
V svetu je z H. pylori okužena polovica prebivalstva, v Sloveniji pa 25 odstotkov. Bakterija povzroči pri približno 20 odstotkih okuženih resne težave: razvije se lahko rana na želodcu ali dvanajstniku, malt limfom ali želodčni rak, pri čemer se rak razvije po približno 30 letih okužbe s to bakterijo. Ta okužba je tudi pomemben dejavnik tveganja za zaplete, predvsem za krvavitve in perforacije želodca pri bolnikih, ki se zdravijo z aspirinom ali nesteroidnimi protivnetnimi zdravili.
Načini okužbe so različni
V razvitem svetu se okužba prenaša predvsem iz mame na otroka, v nerazvitem svetu pa je prenos fekalno-oralni, se pravi prek zaužite hrane, ki pride v stik s fekalijami, zato je v nerazvitem svetu lahko okuženih tudi 80 odstotkov prebivalcev. Če bi v Sloveniji presejali prebivalce, stare 20 let, bi bakterijo v njihovem želodcu našli pri 17 do 20 odstotkih te skupine. Običajno se posameznik okuži v prvih osmih letih življenja. Mati, ki je pozitivna, lahko prenese bakterijo na otroka, če na primer poskuša hrano ali jo prežveči in jo da otroku. Okužba se lahko prenaša v vrtcih, ko da igračo v usta otrok, ki je pozitiven, in nato še neokužen otrok. Bakterija namreč lahko pride v usta - na primer zaradi želodčnega refluksa, ko pride del hrane ali kisline iz želodca v usta in je to lahko dovolj za prenos okužbe. Raziskave, v katerih so spremljali partnerje, od katerih je bil eden okužen, so pokazale, da zelo redko pride do prenosa na neokuženega partnerja prek poti skozi usta. "To je dober podatek, saj pove, da bo pri osebi v Sloveniji, ki se bo pozdravila okužbe, možnost, da se bo okužba ponovila, manjša kot en odstotek na leto; v nerazvitem svetu pa je možnost ponovne okužbe celo deset odstotkov na leto," pojasni Tepeš.
Program presejanja na to bakterijo zato ni primeren za države, kjer je slaba higiena. Ta program po drugi strani priporočajo državam s srednjim in visokim tveganjem za razvoj raka na želodcu; Slovenija je država s srednje visokim tveganjem za razvoj tega raka, saj zabeležimo 23 obolelih na 100.000 prebivalcev na leto, kar je bistveno več kot v Veliki Britaniji, Nemčiji in ZDA, kjer zboli 5 do 10 ljudi na 100.000 prebivalcev na leto. Okužba s H. pylori je res glavni povzročitelj raka na želodcu, pojasnjuje Tepeš, na pojavnost tega raka pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so kajenje, koliko soli uporabljamo v prehrani, koliko prekajene hrane zaužijemo... "Dokaze imamo, da se pri posamezniku, ki kadi ali ima slabe prehrambne navade, tveganje za nastanek raka na želodcu poveča samo, če ima tudi to bakterijo v želodcu," razloži zdravnik.
Zdravljenje je učinkovito
Sami ne moremo ugotoviti, ali smo okuženi s to bakterijo ali ne. Medicina danes tudi ne more odgovoriti, zakaj nekateri okuženi zbolijo, večina pa ne. Še posebej dovzetni za razvoj raka želodca so tisti, ki imajo to bolezen v družini; te ljudi je treba testirati na bakterijo in zdraviti, ko nimajo prav nobenih težav. Poveden je tudi podatek, da 40 odstotkov ljudi, ki zbolijo za rakom želodca, nikoli v življenju ni imelo želodčnih težav - do trenutka, ko je že prepozno. Že več let vsakega pacienta v Sloveniji, ki mu opravijo gastroskopijo zaradi težav z zgornjimi prebavili, obvezno testirajo tudi na prisotnost te bakterije. "Vsako odkrito okužbo je treba zdraviti," opozarja Tepeš. V Sloveniji je prvo zdravljenje okužbe uspešno pri 80 odstotkih bolnikov, s tremi poskusi zdravljenja pa ozdravijo 98 odstotkov okuženih. Ponekod v svetu učinkovitost zdravljenja upada, glavni razlog za to je pojav visoke odpornost bakterije za antibiotike, s katerim zdravijo okužbo.
V Sloveniji smo dosegli visoko raven zavedanja pomena okužbe, njenega zdravljenja in kontrole uspešnosti zdravljenja, meni prof. Tepeš. Kadar bolnik splošnemu zdravniku potoži zaradi težav z želodcem, ga ta običajno začne zdraviti z zdravili za zmanjševanje želodčne kisline; če se težave nadaljujejo, bolnika pošlje na gastroskopijo, kjer težave natančno diagnosticirajo. Tak standard obravnave je višji kot v drugih državah, kjer splošni zdravnik običajno opravi dihalni test na okužbo in pacient v primeru resnejših težav do gastroskopije pride bistveno kasneje kot pri nas, je še razložil Bojan Tepeš.
