Ukinjanje sodišč in predraga pošta
Namesto tega minister Pličanič in vlada predloge sodstva ignorirata, čeprav je vrhovno sodišče že pred meseci predlagalo nekatere ukrepe, ki so po njihovem mnenju pomembnejši za učinkovito in uspešno poslovanje sodišč od sprememb, ki jih pripravljajo na ministrstvu. Možnosti prihranka denimo vrhovno sodišče vidi v večji fleksibilnosti pri možnosti napredovanja okrajnih sodnikov v okrožne sodnike in v spremembi zakonodaje, ki bo omogočila uvedbo pričakovanega obsega dela na ravni organizacijskih enot. Ena ključnih sprememb, ki bi opazno pripomogla k varčevanju, pa je že omenjena ukinitev nekaterih manjših sodišč, na katerih dela le nekaj sodnikov.
Po besedah dobrega poznavalca sodnega sistema, ki v tem primeru ni želel biti imenovan, bi lahko denimo brez težav ukinili okrajna sodišča v Cerknici, Kamniku, Sevnici ali na Vrhniki in jih pridružili drugim sodiščem. Takšne prerazporeditve bi pomenile, da bi nekaj začasno zaposlenih prek projekta Lukenda zapustilo sodne vrste, nekateri sodniki bi se upokojili, medtem ko bi se drugi vozili malo dlje v službo. »Na ta račun bi prihranili vsaj deset ali enajst milijonov evrov na leto, s čimer bi rešili vse zdajšnje težave. Poleg tega bi lahko precej prihranili tudi pri poštnih storitvah, za katere sodišča odštejejo kar 12 milijonov evrov na leto, čeprav je konec koncev pošta v lasti države. V večini drugih državah dajejo namreč pošte popuste državnim organom, pri nas pa nič,« pravi naš sogovornik.
Začetek konca pravne države
Zaradi vsega naštetega je včerajšnja izjava ministra Pličaniča, ki je dejal, da je tudi v prihodnje pripravljen sodelovati z vrhovnim sodiščem pri intenzivnem iskanju rešitev glede odprtih težav, zvenela še toliko bolj neresno. Na ministrstvu so ob tem pojasnili, da pripravljajo spremembe, s katerimi bodo dosegli ustreznejšo, racionalnejšo in stroškovno učinkovitejšo ureditev na področju neposrednih stroškov sodstva (kot so brezplačna pravna pomoč, ureditev zastopanja po uradni dolžnosti ter drugih stroškov sodnih postopkov), vendar je ob tem na mestu vprašanje, zakaj se ministrstvo s finančnimi težavami, na katere so ga iz vrst sodstva opozarjali že vse leto, ni začelo ukvarjati prej in bolj premišljeno.
Namesto tega se v sodstvu obetajo velika odpuščanja (brez službe naj bi po napovedih ostalo najmanj 400 ljudi), ta teden pa je vse šokirala tudi novica, da ljubljansko okrajno sodišče, sicer eno največjih sodišč v državi, zaradi varčevalnih ukrepov in okrnjenih sredstev trenutno ni likvidno. Hkrati je postalo jasno, da bodo v kratkem postala nelikvidna tudi nekatera druga slovenska sodišča, kar mnogi poznavalci ocenjujejo kot sramoto in začetek konca pravne države. Precej umirjeno je včeraj vseeno zvenela predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk, ki je pojasnila, da bo sodišče novembra in decembra stroške sodnih postopkov plačevalo z zamudo, če jim vlada ne bo povečala sredstev, pa prihodnje leto teh stroškov sploh ne bodo mogli več plačevati. »V tem primeru bo prišlo do zaustavitve nekaterih sodnih postopkov in s tem seveda tudi do sodnih zaostankov«, je pričakovanja, če vlada vendarle ne bo spremenila predloga proračuna, strnila Pavlič-Pivkova.
