Prejšnji teden je Ulaga sklical tiskovno konferenco, na kateri je direktorica Bar bara Kürner Čad dejala, da mora novi predsednik do naslednje seje izvršilnega odbora predstaviti svoje predloge rekon strukcije SZS. Izkazalo se je, da so o tej temi na seji IO govorili že prejšnji teden, da je Ulaga dejansko dobil teden dni časa, da s konkretnejšimi predlogi pre priča IO SZS.

»Vsak dan, odkar sem postal predse dnik smučarske zveze, spoznavam nove podrobnosti. Izvršilnemu odboru sem povedal, da imamo notranje računovod stvo, ki veliko stane in bi ga lahko za menjali s precej cenejšim zunanjim. Po leg tega imamo na zvezi centralno po slovanje poslovnega dela, ki po mojem mnenju ni učinkovito. Ves čas lahko po slušamo pritožbe enih in istih disciplin. Potrebovali bi torej direktorja, ki se spoz na na osnove, ki zna komunicirati s sponzorji. Kot sem že večkrat omenil, si želim pripeljati direktorje posameznih področij. Izvršilni odbor od mene zah teva, da prikažem, kje bodo plusi po slovanja čez nekaj let. Na takšen način ne bomo nikamor prišli, saj je nemogoče natančno ovrednotiti, koliko bomo de jansko pridobili,« je pojasnil Primož Ulaga.

Nekdanji vrhunski smučarski skakalec je poudaril, da bi se morali na smučarski zvezi s temi stvarmi ukvarjati od junija, ko je bil edini kandidat za predsednika, zdaj pa zmanjkuje časa. »Dejansko do bivam nezaupnico izvršilnega odbora. Čeprav vsi vedo, zakaj sem se spustil v kandidaturo in kakšen je moj namen pri opravljanju funkcije predsednika zveze. Prišel sem delat in spremenit stvari na bolje. Od izvršilnega odbora bi priča koval večjo podporo, čeprav se hkrati zavedam, da so med njimi ljudje, ki me niso podpirali za predsednika smučar ske zveze,« je nadaljeval Ulaga. Poudaril je, da ima kot predsednik pravico po staviti dva podpredsednika in direktorja. »Kakšen bo moj naslednji korak? Sklical bom izredno skupščino smučarske zve ze, ki bo novembra. S spremembo sta tuta bom skušal narediti spremembe.«

»V notranjem računovodstvu sta za posleni dve osebi, hkrati pa plačujemo nekaj pomočnikov. Poleg tega je visok proračun zveze namenjen centralnemu marketingu in poslovnemu direktorju. Menim, da se centralni marketing ves čas ukvarja zgolj z gašenjem požarov. Pride denimo Filip Flisar in reče, da se ni na redilo nič, da bi imeli smučarji prostega sloga boljše pogoje. In takšnih primerov je precej. Iz tega naslova odtekanja de narja bi rad pripeljal direktorje, ki bodo dejansko odgovorni za posamezne di scipline. Sicer se lahko nadaljuje, da bo mo imeli na smučarski zvezi alpski in nordijski del ter biatlonce, drugi pa sploh ne bodo obstajali. Koliko naj bi bilo di rektorjev? Pet. A ti ne bi dobili zaposlitev. Nimamo sredstev, da bi jih plačali, kot bi hoteli. Bi pa lahko dodatno zaslužili z variabilnim delom,« je nadaljeval Ulaga.

»Sedenja v pisarnah ne podpiram. Te ga pri meni ni. Vsak mora imeti svoj krog ljudi, si ga širiti in sodelovati s partnerji. V takšnem primeru bom lahko denimo Fli sarju rekel, tu imaš svojega človeka, ki bo odgovoren za panogo. Jaz pa bom lahko imel pregled,« je sklenil Ulaga.