Rehn je poudaril, da so makroekonomske in finančne težave Slovenijo v minulih letih močno prizadele in da Evropska komisija razvoj dogodkov v državi pozorno spremlja, še posebej v okviru cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in makroekonomskih politik ter strukturnih reform članic unije, in nadzora nad izvajanjem pakta o stabilnosti in rasti.
Komisar je spomnil na oceno slovenskega reformnega in proračunskega programa, ki jo je maja letos podala Evropska komisija. Bruselj je v oceni med drugim zapisal, da Slovenija glede reforme pokojninskega sistema in trga dela lani ni storila nič bistvenega, letošnji reformni program pa je po oceni komisije premalo natančen.
Fiskalni ukrepi niso dovolj dorečeni
Tudi fiskalni ukrepi za obdobje 2013-2015 še niso dovolj dorečeni, zato obstaja tveganje, da cilj glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja ne bo dosežen, je spomladi še zapisala Evropska komisija, ki je Sloveniji podala sedem priporočil, šest starih in eno novo.
Od maja so sicer začeli veljati varčevalni ukrepi v okviru zakona za uravnoteženje javnih financ, tečejo tudi pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela, ki ju je vlada že poslala v DZ, začela pa se je še obravnava varčevalno naravnanih proračunov za 2013 in 2014. Poleg tega je DZ sprejel še zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva rešitev problematike slabih bančnih terjatev z ustanovitvijo slabe banke, a nad njim visi še grožnja z referendumom.
Jesenska napoved novembra
Rehn se je v odgovoru poslanki skliceval še na spomladansko napoved Evropske komisije za Slovenijo, v kateri ta napoveduje, da naj bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,8 odstotka BDP. Na ministrstvu za finance naj bi sicer za letos pričakovali primanjkljaj v višini 4,2 odstotka BDP, medtem ko predlog proračuna za prihodnje leto predvideva, da naj bi proračunski primanjkljaj padel pod tri odstotke BDP. Javni dolg naj bi po pomladanski oceni Evropske komisije ob koncu prihodnjega leta dosegel 58 odstotkov BDP.
Evropska komisija bo jesensko napoved za Slovenijo objavila 7. novembra in bo po Rehnovih besedah te ocene posodobila ter vključila pričakovanja za 2014.
Dolgoročna vzdržnost
Komisar se je v odgovoru Werthmannovi dotaknil še dolgoročne vzdržnosti slovenskih javnih financ in spomnil na poročilo komisije o staranju, ki med drugim ugotavlja, da je Slovenija ena od sedmih članic EU, v katerih se bo javna poraba zaradi staranja prebivalstva najbolj povečala.
Avstrijsko poslanko so sicer v luči poslabšanja javnofinančnih razmer v Sloveniji zanimala pojasnila Bruslja glede zadnjih dogodkov v državi in napovedi glede slovenskih javnih financ.
