Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je znova izrazil podporo predlogu, da bi preostalo posojilno zmožnost začasnega sklada za finančno stabilnost (EFSF) v višini 250 milijard evrov združili z njegovim stalnim naslednikom (ESM), ki bo razpolagal s 500 milijardami evrov. Z njim se je strinjal tudi šef evrske skupine Jean-Claude Juncker, ki je izrazil upanje, da se bodo evropski voditelji na vrhu EU 1. in 2. marca odločili za znatno povečanje posojilne zmožnosti ESM.
VB z visokim proračunskim presežkomVelika Britanija je januarja zabeležila najvišji proračunski presežek v zadnjih štirih letih, saj so prilivi izdatke presegli za 7,75 milijarde funtov (9,27 milijarde evrov), lanskega januarja pa je presežek znašal 5,2 milijarde funtov. Januar je sicer mesec z najvišjimi davčnimi prilivi v letu, kljub temu pa je britanski finančni minister George Osborne pod vse večjim pritiskom, ali naj prihodnji mesec pri sprejemanju letošnjega proračuna del sredstev nameni stimulativnim ukrepom šibkega britanskega gospodarstva.
Španija ceneje do svežih sredstevŠpanija je včeraj na finančnih trgih uspešno izdala za 2,5 milijarde evrov kratkoročnih dolžniških papirjev, pri čemer so vlagatelji ponudili kar 14,8 milijarde evrov, zahtevana donosnost pa je bila precej nižja kot v zadnji podobni izdaji. Za trimesečne zakladne menice se je z 1,33 odstotka znižala na 0,44 odstotka, pri šestmesečnih menicah pa z 1,9 na 0,78 odstotka. To so spodbudne novice za državo, ki je na robu recesije, z rekordno 23-odstotno brezposelnostjo in ji grozi, da se bo dolžniška kriza iz Grčije razširila tudi tja.
Alibaba želi od Yahooja lastne delniceJack Ma, ustanovitelj in predsednik največje kitajske spletne trgovine Alibaba, si želi ponovno prevzeti popoln nadzor nad skupino, zato se z spletnim velikanom Yahoojem, ki si lasti 27-odstotni delež Alibabe, pogovarja o odkupu tega in je za to pripravljen plačati 19,6 milijarde hongkonških dolarjev (1,9 milijarde evrov), torej kar 46-odstotno premijo na trenutno ceno delnice. S to potezo želi Ma povečati prilagodljivost skupine, saj zaradi spremembe poslovne strategije za letos pričakuje padec dobička.
Goodyear lani z rekordno prodajoAmeriški proizvajalec pnevmatik Goodyear je v letu 2011 prihodke od prodaje na letni ravni zvišal za 21 odstotkov, na rekordnih 22,8 milijarde dolarjev (17,2 milijarde evrov). Rekordne prihodke v višini osmih milijard dolarjev je družba dosegla tudi v regiji Evropa, Bližnji vzhod in Afrika, kjer je med drugim prisotna s kranjsko Savo. Za letos družba pričakuje nadaljnjo rast panoge, a zaradi težavnih razmer počasneje od prvotnih napovedi, obenem pa naj bi za okoli pet odstotkov na letni ravni zrasle tudi cene surovin.
Wal-Mart malenkost znižal dobičekNajvečja svetovna trgovska veriga, ameriški Wal-Mart, je v zadnjem četrtletju poslovnega leta beležila 5,16 milijarde dolarjev (3,9 milijarde evrov) dobička, kar je 4,2 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2011, čeprav so prihodki zrasli za 5,9 odstotka, na 122,28 milijarde dolarjev. Spodbudno je bilo poslovanje na domačem trgu, ki kaže na nadaljnje okrevanje ameriškega gospodarstva, saj je veriga prihodke v ZDA povečala za 1,5 odstotka, a deloma tudi na račun božično-novoletnih praznikov.
Kraft z desetino višjimi prihodkiAmeriški prehrambeni velikan Kraft Foods je lani vknjižil 54,4 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 10,5 odstotka več kot leta 2010, vseeno pa se je dobiček znižal za 14,3 odstotka, na 3,55 milijarde dolarjev. Močno rast pričakujejo tudi letos, čeprav bodo utrpeli milijardne stroške zaradi delitve na dva dela. Pri tem bo eno novonastalo podjetje osredotočeno na severnoameriški trg, drugo pa na globalne trge, tudi Evropo in države v razvoju. Pričakovani prihodki obeh podjetij so ocenjeni na 16 oziroma 32 milijard dolarjev na leto.
Hrvati razmišljajo o bojkotu črpalkPotem ko je hrvaško gospodarsko ministrstvo za prihodnja dva tedna potrdilo zvišanje cen naftnih derivatov za okoli dva odstotka na nove rekorde, so Hrvati prek elektronskih medijev začeli množično pozivati k bojkotu vseh bencinskih črpalk v državi, ki naj bi potekal danes. Bojkot utemeljujejo z nepravično visokimi cenami, ki ne odražajo realnega stanja na trgu, za to pa obtožujejo Iva Sanaderja, ki naj bi za prevzem hrvaške Ine s strani madžarskega MOL prejel najmanj 10 milijonov evrov podkupnine.
Pripravil Jernej Ogrin