Namen teh omejitev je varovanje zdravja ljudi, saj omejujejo nenadzorovano uporabo proizvodov za beljenje zob, hkrati pa dopuščajo varno uporabo višjih koncentracij vodikovega peroksida, pojasnjujejo v Uradu RS za kemikalije pri ministrstvu za zdravje.
Direktiva se nanaša na vodikov peroksid in druge spojine in znesi, ki sproščajo vodikov peroksid, vključno s karbamidovim peroksidom in cinkovim peroksidom, je pojasnila Anja Menard iz Urada RS za kemikalije. Izdelki, ki vsebujejo več kot 6 odstotkov vodikovega peroksida, se tako več ne bodo šteli kot kozmetični izdelek, ampak kot medicinski pripomoček, za katere pa velja druga regulativa, so pojasnili pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.
Široka uporaba belil
Zobje lahko z leti postanejo temnejši in zabarvani, kar je posledica staranja, spola in življenjskega sloga posameznika. Prav tako na barvo zob vplivajo prehranjevalne navade in razvade, kot so kajenje, pitje vina, kave in čajev, pa tudi zdravljenje z določenimi zdravili. Lepotna industrija potrošnikom ponuja najrazličnejše proizvode, s katerimi si lahko do bleščečega nasmeha pomagajo kar sami.
Večina teh izdelkov učinkuje na osnovi vodikovega peroksida. Ta pri razpadu sprošča aktivni kisik, ki reagira z organskimi in anorganskimi spojinami in jih razgrajuje. Zaradi teh lastnosti je njegova uporaba zelo razširjena, tako v industriji kot tudi v proizvodih za vsakodnevno uporabo. V nizkih koncentracijah (pod 0,1 odstotka) ga najdemo v ustnih vodicah, belilnih zobnih kremah in drugih proizvodih za nego zob in ustne votline, v višjih koncentracijah pa ga vsebujejo posebni proizvodi za beljenje zob.
Uporaba vodikovega peroksida v nizkih koncentracijah za uporabnika praviloma ni tvegana. Vodikov peroksid v višjih koncentracijah pa ob daljši uporabi lahko poškoduje zobno sklenino in povzroči preobčutljivost zob, draženje ustne sluznice in druge poškodbe ustne votline. »Uporaba proizvodov za beljenje zob pri osebah, ki imajo poškodovane zobe in ustno votlino – ali sočasna uporaba tobaka ali alkohola – lahko vodi v nepopravljive poškodbe. Vodikov peroksid je škodljiv za ustno tkivo, če je poškodovano, zato morajo biti pri uporabi teh izdelkov zelo previdni ljudje, ki imajo gingivitis, parodontalne bolezni ali že obstoječe poškodbe dlesni. Tobak in alkohol sta dva izmed dejavnikov, ki pripomoreta k nastanku in razvoju raka v ustni votlini. Vodikov peroksid lahko ta proces še pospeši in s tem še dodatno poveča tveganje,« navajajo v Uradu RS za kemikalije.
Pozdraviti je treba ustno votlino
Ljubljanski zobozdravnik Nenad Marković se je že srečal s pacienti, ki so imeli težave zaradi uporabe belilnih sredstev, ki so na voljo v prosti prodaji. Težave so bile začasne narave: pojavila se je preobčutljivost zob in beli madeži na zobeh, kar je bila posledica nenatančnih navodil za uporabo izdelkov in predolge uporabe belilnega sredstva. Proizvajalci v navodilih sicer navajajo koncentracijo belilne snovi, redko pa navedejo natančno kemijsko sestavo belila, ugotavlja zobozdravnik. »Vsekakor je boljše, da zobe belimo pri zobozdravniku«, svetuje.
Zobozdravniki uporabljajo belila, ki so klinično preizkušena in pri katerih koncentracije karbamidovega peroksida (neaktivna oblika) znašajo 10, 15, 20 in do 35 odstotkov. Belila se uporabljajo pod nadzorom, zobozdravnik je strokovno usposobljen, da jih uporablja, zato ne pride do opeklin in nekontrolirale uporabe belilnih sredstev, razloži, zakaj je v zobozdravstveni ordinaciji varna tudi uporaba belil z višjimi koncentracijami.
Zabarvanost zob zaradi kave, čaja, cigaret in podobnih dejavnikov je mogoče odstraniti s klasičnim čiščenjem zobnega kamna in ni treba uporabljati kemičnih belil. To se uporablja pri zobeh, ki so temnejše barve že po naravi, in ob tetraciklinski zabarvanosti. Pred beljenjem mora zobozdravnik najprej pozdraviti morebitne bolezni dlesni, očistiti zobni kamen, odstraniti karies in amalgamske plombe. Na osnovi odtisa zobovja nato v zobotehničnem laboratoriju izdelajo žlico za beljenje zob iz plastične folije. Beljenje zob pacient opravi doma: zvečer vnese belilno sredstvo v žlico in jo vstavi v usta za nekaj ur ali čez noč. Postopek ponavlja do 10 dni (redko dalj časa), odvisno od zabarvanosti zob, medtem pa hodi na kontrolne preglede k zobozdravniku.
Zobozdravnik lahko beli zobe v ordinaciji, in sicer s pomočjo posebne lučke, ki oddaja svetlobo določene valovne dolžine, kar aktivira aktivator, ki ga vsebuje belilo. Postopek beljenja traja približno dve uri.
Običajno nastanejo med posegom beljenja na zobeh mikropoškodbe, zato so lahko zobje preobčutljivi in skelijo. Te poškodbe se po nekaj tednih regenerirajo in beljenje trajnih poškodb ne povzroča, je pojasnil Markovič. V času beljenja zob pacientu odsvetujejo kajenje, pitje kave, rdečega vina, uživanje paradižnika, citrusov in druge hrane, ki vsebuje kisline, saj to povzroča dodatno skelenje zob.
Učinki beljenja so večji pri uporabi bolj koncentriranega belilnega sredstva. Če bi ta sredstva predolgo uporabljali, bi zobje postali kredaste barve in bi izgubili lesk.
In kaj lahko ljudje pričakujejo od beljenja zob? Postopek ni primeren za ljudi, ki imajo že naravno bele zobe in bi radi imeli še bolj bele, saj z beljenjem to težko dosežemo. Učinek je veliko bolj opazen pri temnejših zobeh; čudežev pa ne gre pričakovati, zato tudi človek s temnejšimi zobmi ne more pričakovati povsem belih, ampak za nekaj odtenkov svetlejše zobe. Belilna sredstva zbelijo samo zobe, ne pa tudi plomb, prevlek in drugih protetičnih nadomestkov, prav tako zobje tudi po beljenju ostanejo zabarvani v plasteh, če so bili taki že prej. Učinek beljenja je po zobozdravnikovih izkušnjah opazen tri do štiri leta, potem pa zobje deloma potemnijo in je treba postopek ponoviti.
