Medtem minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk ne deli pogledov vodstva. »Prepričan sem, da ta izpad sredstev ne more predstavljati tako hude grožnje obsegu in kvaliteti programov, kot nam to poskušajo prikazati. Za 10 odstotkov manj denarja, 30 odstotkov manj muzike. – Jaz na to zelo težko pristajam,« je dejal na včerajšnji seji NSK.

Siromašenje programov bo neizogibno

Že spomladi je vodstvo RTVS na vlado naslovilo prošnjo, da ohrani sedanjo višino RTV-prispevka, ki je sicer vedno zaostajal za rastjo življenjskih stroškov, kot je povedal generalni direktor RTVS Marko Filli. Ker se prispevek do zdaj ni usklajeval z inflacijo, bi bilo bolj smiselno 10-odstotno zvišanje prispevka, meni direktor Radia Slovenija Miha Lampreht. Pogovor o zmanjševanju RTV-prispevka vodstvo zavoda označuje za destabilizacijski faktor za vsako dolgoročno načrtovanje v zavodu, ki ga onemogoča tudi manjšanje prihodkov iz naslova oglaševanja. Vsekakor manjšanje prihodkov na več straneh ustvarja spiralo, v kateri je po Fillijevih besedah »nadaljnje siromašenje programov, tudi kulturnega, neizogibno«.

Minister Turk je opozoril, da so tudi plače znanstvenikov in raziskovalcev v zadnjih desetih letih stagnirale. »S tem, da se na medijskem področju dogaja en strukturni premik. Premislimo, koliko odstotkov časa so ob javni RTV državljani preživeli pred 30, 20 ali 10 leti in koliko odstotkov informacij so tedaj dobili od javne RTV,« je razmišljal minister in ocenil, da se delež takih medijskih uporabnikov manjša. Prepričan je, da je vodstvo RTVS »sposobno najti notranje rezerve in izboljšati produktivnost« ter tako kljub zmanjšanju sredstev ohraniti vsebine, ki so za javno RTV bistvene.

Njegovemu mnenju se je pridružil vršilec dolžnosti direktorja direktorata za medije Miro Petek, ki je pozdravil poskus razprave o tem, ali RTVS dovolj kakovostno porablja denar in ali ga porabi za prave namene. Strinjal se je s samokritičnimi opažanji vodstva zavoda, da je javna televizija v zadnjih letih vse bolj tekmovala s konkurenco in se borila za gledanost, kar se je odrazilo v dodatnih stroških, programu in terminih. Kot je še povedal Petek, je v pripravi novela zakona o RTVS, po kateri bi se višina prispevka vezala na makroekonomske podatke, s čimer bi v prihodnje preprečili poseganje politike v financiranje RTVS in zagotovili, da tudi ta javni zavod deli usodo družbe in vsakokratnih ekonomskih razmer.

Tudi minister bi iskal sinergije

Minister se je izjasnil tudi glede nekaterih odprtih vprašanj Slovenskega filmskega centra (SFC), ki ga je Zujf postavil v delikatno situacijo, ko je bil prisiljen uvesti tarifo, da bi lahko financiral materialne stroške in stroške dela agencije. Direktor centra Jožko Rutar je ministrstvu pred časom predstavil zamisel, ki se je izoblikovala na agenciji in bi vzpostavila dolgoročno vzdržen mehanizem financiranja. Kot smo v Dnevniku že poročali, bi se SFC po tej zamisli financiral med drugim iz deležev prihodkov operaterjev in internetnih ponudnikov, od prodaje kinovstopnic, oglaševanja v televizijskih programih in iger na srečo. Vsaj načeloma se minister Turk strinja s predlogom. Kako kmalu bo zamisel dobila trdnejšo podobo in kdaj bi utegnili steči konkretni postopki za spreminjanje zakona o SFC, do zdaj ni bilo govora.