Poslanci iz opozicijskih SD in PS so predlagali, da bi pred odločanjem o razrešitvi članov nadzornega odbora RTV dobili mnenje zakonodajnopravne službe o zakonitosti takega sklepa. Pri tem so se opirali na pravno mnenje Inštituta za javno upravo, po katerem nadzornikov ni mogoče razrešiti pred koncem mandata. V Grimsovem zakonu o RTV namreč o tem ni nobene določbe, je pa bila v novem, vendar je ta prav na pobudo SDS padel na referendumu. SDS se je zdaj, ko je znova prišla na oblast, ujela v lastno zanko. Po Grimsovem zakonu namreč ne more zamenjati nadzornikov, ki ji niso všeč, a se na njegova določila sploh ne ozira. Odvetnik in vodja poslancev DL Rihard Braniselj je sicer priznal, da v zakonu ni določbe o razrešitvi, a je zamenjava mogoča, kot je dejal, zaradi "splošnega pravila", da se člane razrešuje po enakem postopku, kot se jih imenuje. Predsednica komisije poslanka SDS Sonja Ramšak je menila, da je razrešitev petih članov nadzornega sveta RTV zgolj tehnična zadeva, kajti predlog za to je oblikoval že Grimsov odbor za kulturo. Nadzorniki morajo iti, ker je vladajoča koalicija v tem odboru sklenila, da je poročilo nadzornega odbora za leto 2011 nepopolno in zavajajoče. Druge obrazložitve ni bilo. Po ostri polemiki so se člani odbora iz opozicije odločili, da pri glasovanju o nezakonitem predlogu ne bodo sodelovali, in tako je bil ta z desetimi glasovi izglasovan.
Podobno so na gluha ušesa naletele tudi vse pripombe opozicije glede predloga vlade oziroma ministra Žige Turka - tega na sejo sploh ni bilo, opravičil se pa tudi ni - da DZ za preostala dva od petih nadzornikov Slovenske tiskovne agencije imenuje upokojeno novinarko in nazadnje urednico Radia Ognjišče Zlato Kraševec in direktorja kadrovsko-pravnega sektorja Pošte Slovenije Martina Mlakarja. Slednjega je vlada v nadzorni svet STA predlagala kot pravnega strokovnjaka, Krašovčevo pa, ker naj bi bila strokovnjakinja za medije. Opozicija je imenovanju Krašovčeve nasprotovala oziroma tudi pri tej zadevi pred odločanjem zahtevala mnenje zakonodajnopravne službe. Zakon o STA namreč med drugim pravi, da nadzornik ne more biti nekdo, ki (plačano) sodeluje s podjetji, ki opravljajo enake ali podobne storitve kot STA. Opozicija se pri tem naslanja na mnenje državnega novinarskega sindikata, po katerem Krašovčeva, ki piše kolumne za tednik Reporter, ne more biti imenovana v nadzorni odbor STA, ker bi se znašla v konfliktu interesov. Ali, kot skrbi opozicijo, bi lahko cenzurirala članke STA, ki bi ne bili všeč SDS. To, da nekdo zgolj naklonjeno SDS dopisuje v Reporterja, še ne pomeni, da ne more biti imenovan v nadzorni svet STA, je menil vodja poslancev SDS Jože Tanko (SDS), njegov kolega Braniselj (DL) pa, da nekdo ne more biti medijski strokovnjak, če ni novinar. Koalicija je oba predloga izglasovala, vprašanje pa je, ali bo ta izglasovan tudi prihodnji teden na zasedanju zbora. Po zakonu mora namreč zanj glasovati najmanj 46 poslancev.
