Peer Steinbrück je namreč v časih, ko volilci v politike zaradi številnih škandalov in korupcijskih afer že tako in tako nimajo pretiranega zaupanja, oseba, ki je v tem pogledu še kako ranljiva. Nekdanji finančni minister naj bi namreč za predavanja v različnih podjetjih finančne industrije prejel honorarje, ki posamično dosegajo petmestna evrska števila.

Vsaj za dve predavanji se ve, da je honorar presegal 20.000 evrov, pri drugih naj bi se gibal med 10.000 in 15.000 evri. Nemški časopis Die Zeit tako ocenjuje, da je nekdanji finančni minister s predavanji na finančnih ustanovah od leta 2009 zaslužil več kot milijon evrov, nemški tednik Spiegel je nekoliko zmernejši in meni, da je Steinbrück s predavanji zaslužil nekaj manj kot 700.000 evrov. Povsem spodoben dodatni zaslužek mu je prineslo tudi mesto v nadzornem svetu koncerna Thyssen, leta 2010 so mu na račun nakazali okoli 48 .000 evrov, leto kasneje okoli 67.000 evrov.

Najvišji zaslužki med poslanci krščanske unije

Iz podatkov, ki jih mora Steinbrück posredovati v skladu z veljavno zakonodajo, izhaja, da je imel le v zadnjem mandatnem obdobju kar 80 različnih predavanj, njegov mesečni zaslužek z njimi pa je presegel 7000 evrov.

Nemški parlamentarci morajo namreč svoje dohodke, ki jih zaslužijo poleg poslanskih plač, prijaviti, vendar niso dolžni tega storiti tako, da prijavijo natančne vsote in plačnike. Po sedanji zakonodaji morajo prijaviti vse dodatne zaslužke, ki presegajo 1000 evrov na mesec in 10.000 evrov na leto. Glede na višino zaslužka se uvrščajo v tri razrede. Vsak posamezni prihodek med 1000 in 3500 evri na mesec jih uvršča v prvi razred, prihodek do 7000 evrov na mesec sodi v drugi razred in vse, kar se giblje nad 7000 evri na mesec, se uvršča v tretji razred.

Takšen sistem je svojevrstna potuha tistim poslancem, ki poleg svoje poslanske plače zaslužijo precej več kot 7000 evrov na mesec, saj jim ni treba navesti, kako visoki so v resnici njihovi prihodki, kot tudi ne, od kod so jih pridobili. Po podatkih nemških medijev takšnih poslancev ni prav malo. Med prvimi desetimi je sicer kanclerski kandidat Peer Steinbrück na najvišjem mestu, a je med njimi tudi edini socialdemokrat.

Tako je že takoj drugi na lestvici nekdanji minister za gospodarstvo, Michael Glos iz Krščanske socialne unije (CSU), ki naj bi poleg poslanske plače zaslužil najmanj 546.000 evrov, za njim na tretjem mestu je poslanec Heinz Riesenhuber iz Krščanske demokratske unije (CDU), ki naj bi zaslužil 380.000 evrov. Šestinsedemdesetletni gospod sedi v celi vrsti nadzornih svetov, še posebno lukrativna je njegova funkcija pri švicarski Healthcare Investment AG., kjer je od leta 2009 zaslužil 210.000 evrov.

Med prvimi desetimi zaslužkarji so večinoma politiki iz vladajoče krščanske unije, med njimi je poleg Steinbrücka edini, ki seka iz vrste, še glavni tajnik nemških liberalcev Patrick Döring, ki naj bi poleg svoje poslanske plače od leta 2009 zaslužil še spodobnih 185.000 evrov. Zanimivo je, da je ravno Döring najostrejši kritik socialdemokratskega kanclerskega kandidata, ki mu očita visoke dodatne zaslužke.

Plača poslanca: 7960 evrov na mesec

Poslanska plača nemških parlamentarcev znaša letos 7960 evrov na mesec, od leta 1977 morajo poslanci na ta dohodek sicer plačati davke, vendar so oproščeni prispevkov zavarovanja za primer brezposelnosti in prispevkov pokojninskega zavarovanja. Poleg tega prejmejo še davkov prost mesečni pavšal za stroške svojega delovanja v višini 4029 evrov. Postranski zaslužki poslancev so bili vselej poseben trn v očeh javnosti in diskusija ob kandidaturi Peera Steinbrücka ni seveda nič novega. So jo pa socialdemokrati tokrat obrnili v svoj prid, saj so že leta dolgo zahtevali več transparentnosti pri dohodkih poslancev in zdaj skupaj z drugimi opozicijskimi strankami svojo zahtevo obnovili.

Peer Steinbrück je obljubil, da bo razkril višino svojih prihodkov, pri plačnikih je vezan na njihovo soglasje. Popolno transparentnost je na koncu blokirala črno-rumena vladajoča koalicija, ki je sicer pripravljena povečati število razredov pri dohodkih nad 7000 evrov na mesec, noče pa privoliti v to, da bi morali poslanci navesti, koliko v resnici zaslužijo.