Vlada v predlogu zakona pušča tudi popravni izpit - če se ob oddaji polletnega poročila kaže izguba, mora direktor poročilu priložiti sanacijski načrt z ukrepi za izravnavo negativnega rezultata do konca leta.

Potem ko je vlada javnim zavodom, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi, univerze, močno okrnila proračunska sredstva, se njihova vodstva dobesedno borijo, da z danim denarjem še lahko zagotavljajo predpisane storitve in zaposlenim izplačujejo plače ter jim plačujejo prispevke. Ker je razkorak med pristojnostmi vodilnega in odgovornostjo, ki jo čuti do oddelka in dela z bolniki zaradi omenjenih zakonov prevelik, je ta teden s položaja predstojnika Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana že odstopil prof. dr. Matjaž Veselko. Generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je ob tem dejal, da smo v recesiji in zdravstvo tudi nosi del tega problema. Varčevalni zakon je po njegovem določene postopke, predvsem tiste v zvezi z zaposlovanjem mladih zdravnikov, zapletel, a po njegovem pri reševanju težav sodelujejo z ministrstvom za zdravje. Da bi na urgenci zaradi varčevalnih ukrepov skrčili dejavnost, si namreč ne predstavlja, je poudaril.

Odstopite in (si) prihranite strošek

Odstope je sicer direktorjem v sobotni kolumni Dnevnikovega Objektiva svetoval tudi nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber: "Direktorjem zdravstvenih zavodov toplo priporočam, naj takoj odstopijo. Zdaj je najbrž še čas, razen če zakon ne bo veljal tudi za nazaj. Če ne drugega, bodo na boljšem za deset tisoč evrov, ki jih bodo krvavo potrebovali, ko bodo iskali novo službo. Pa še prihranili si bodo sramoto, da jih odstavljajo iz krivdnih razlogov." Mlačnik iz doma starejših je prepričan, da odstopi direktorjev ne bodo rešili težav, v katerih se je znašla država in z njo javni zavodi. "Predlog vlade je nesprejemljiv, a sam zaradi njega ne nameravam odstopiti. To bi pomenilo, da bi vrgel puško v koruzo. Za takšne stvari se je treba boriti," je dejal.

Domovi za starejše sicer nimajo rezerv. Po Mlačnikovih besedah bi lahko kaj privarčevali, le če bi dvignili cene za storitve, ki jih plačujejo stanovalci. A cene mora potrditi svet zavoda, vsaj polovica domov za starejše pa sveta zavoda ta trenutek nima, saj vlada vanje še ni imenovala svojih predstavnikov. To pa kaže tudi na dvojna merila vlade, je opozoril predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar. Vlada svojih obveznosti ne izpolnjuje - tudi akti, pravilniki, ki jih domovi pošiljajo v potrjevanje, na to čakajo tudi po eno leto. "Če imamo stroga pravila, naj veljajo za vse," je dejal Koprivnikar.

Da vladni ukrep ni pravilen, meni tudi direktorica VDC Zagorje ob Savi Ana Režun, zato se z njim ne strinja in ga ne podpira. Zavedanje direktorjev javnih zavodov pa bo moralo iti po njenem v smeri ekonomičnega in preudarnega vodenja brez takšnih sankcij, "saj vsi vidimo, v kakšni težki situaciji je naša država".

Kljub varčevalnim ukrepom vlade, če pred koncem leta ne bodo sledili novi, je Režunova prepričana, da VDC Zagorje ob Savi lahko preživi brez izgube in sankcije ne bodo potrebne. Nadaljnje jemanje finančnih sredstev za izvajanje socialnovarstvene storitve VDC ob obstoječi zakonodaji in zahtevah pa bo pozitivno poslovanje in celo dolgoročen obstoj, delovanje ter preživetje varstveno-delovnih centrov postavilo pod vprašaj.

Bo kaznovana tudi vlada?

Rektor mariborske univerze prof. dr. Danijel Rebolj meni, da vlada želi "disciplinirati javne zavode", do katerih očitno goji globoko nezaupanje. A pot tudi po njegovem ni prava, saj bo privedla predvsem do konfliktov, ker je vzroki za izgube zavodov ne zanimajo. "Včasih smo na univerzi v brezizhodnem položaju. Kar koli bi ukrenili, bi s tem kršili enega od zakonov." Sam zaradi takšne grožnje vlade ne bo odstopil, ampak bo svoje delo še naprej opravljal po svojih najboljših močeh. "Če bi vsi odstopili, bi država razpadla," je opozoril Rebolj.

Če bi odstopili vsi direktorji javnih zavodov, bi se jim pridružil, pa pravi ljubljanski rektor dr. Radovan Stanislav Pejovnik. "Univerza se ne bori za privilegije. Univerza tudi ne pristaja na boj za preživetje. Koristna za družbo in državo je samo v primeru, da izobrazi kvalitetne in kompetentne diplomante. In za to si bom vedno prizadeval z vsemi silami, da nihče ne bo uspel v smeri zniževanja kvalitete Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih izobraževalnih in raziskovalnih zavodov," je povedal.

Pejovnik je prepričan, da sta možni dve rešitvi: po prvi bosta vlada in državni zbor znižala proračunska sredstva, ustanove večinoma ne bodo mogle pokriti odhodkov s prihodki, ali vsaj brez večjega padca kvalitete storitev ne, in odgovorni bodo kaznovani in odstavljeni. Lahko pa obvelja princip "varčevali bomo, pa naj stane, kolikor hoče", ki pa ni niti razvojen niti pameten. "Ko bo tudi za vlado veljalo, da bo odstopila takoj, ko bo odhodkov več kot prihodkov, bomo vedeli, ali je denarno kaznovanje direktorjev in njihovo odstavljanje smiselno," je dodal.

Ker bi bil vladnim ukrepom lahko izpostavljen tudi prvi mož zdravstvene blagajne Samo Fakin, smo za stališče vprašali tudi njega, a nam zaradi odsotnosti ni mogel odgovoriti. Strokovne službe ZZZS pa so nam s številkami dokazale, da Fakin ni v nevarnosti: ZZZS s finančnim načrtom za letošnje leto načrtuje primanjkljaj v višini 20,350.992 evrov, vendar ga bodo pokrili z denarjem iz presežkov prihodkov nad odhodki v preteklih letih.