Trenutno jih je 230, od tega dve tretjini v javnih zavodih, preostale pri koncesionarjih. Do konca leta bo vrata odprlo še 41 referenčnih ambulant, tako da bo v njih delala že slaba tretjina zdravnikov družinske medicine. V družinski medicini si želijo, da bi v petih letih vse ambulante delovale na ta način. Posodobiti želijo financiranje, tako da bo nagrajena kakovost zdravljenja in ne količina opravljenih zdravstvenih storitev. Pri astmi je na primer pomembno, da pri bolniku enkrat letno opravijo preiskavo spirometrijo in da jih cepijo proti gripi, je ponazorila Tonka Poplas Susič, strokovna direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma in svetovalka za osnovno zdravstvo na ministrstvu za zdravje.

Referenčne ambulante predvidevajo tudi hišne obiske in zdravljenje bolnikov na domu. Poleg tega prinašajo natančnejšo delitev dela med osnovnim zdravstvom in sekundarno, bolnišnično ravnjo. To zmanjšuje število napotitev bolnikov k specialistom za težave, ki bi jih lahko rešili že v zdravstvenem domu ali pri družinskem zdravniku koncesionarju. Bolnik je dobro obravnavan v svojem okolju, čakalne vrste se ne podaljšujejo po nepotrebnem, zdravstveni denar pa se porabi bolj racionalno. Včasih so se družinski zdravniki na primer izogibali preiskave spirometrije in bolnike nanjo pošiljali k pulmologu, v referenčnih ambulantah pa jo opravljajo, je pojasnila Poplas-Susičeva. Preiskavo na ta način opravijo takoj in takoj ugotavljajo, kaj bolnik potrebuje. "Takšno delo je bolj odgovorno in zahtevno. Z nadzori se preverja, ali se protokoli pri obravnavi bolnika dosledno upoštevajo, zato ni razlik med ambulanto specialista pulmologa in družinske medicine," je poudarila Poplas-Susičeva.

Predstojnik katedre za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Igor Švab pozdravlja, da se je z referenčnimi ambulantami tim v družinski medicini, v katerem sta bila do zdaj le družinski zdravnik in srednja medicinska sestra, okrepil še z visoko izobraženo medicinsko sestro. Ta prevzame vodenje "urejenih" kroničnih bolnikov, preventivne preglede, pregled nad ljudmi... "Ta projekt je v kratkem času dokazal, da se z uvajanjem novih kadrov in krepitvijo osnovne zdravstvene dejavnosti poveča kakovost, razmisliti pa bo treba še o tem, kako zdravstvene domove prilagoditi času," ugotavlja Švab.