"Kot veste, pogovori o tej temi potekajo na drugih ravneh. Za zdaj ni te potrebe, da se vključi vladna raven neposredno, če pa takšna iniciativa bo, bo pa seveda beseda tekla lahko tudi o tem," je dejal.

Tako je odgovoril na vprašanje, ali se bo ob robu vrha EU v Bruslju s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem pogovarjal o LB in ali bo Slovenija s pogoji za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe vztrajala do konca.

Potrebne hitre odločitve o bančni uniji

Zaradi razmer v bančnih sektorjih v številnih državah EU, žal tudi v Sloveniji, so pri vzpostavljanju bančne unije potrebne hitre odločitve, je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju poudaril premier Janez Janša.

"Časa ni veliko. Vidimo, kakšne so razmere v bančnem sektorju, v številnih državah, žal tudi v Sloveniji, zato so potrebne hitre odločitve," je dejal premier.

S tem je nakazal, da je Slovenija v taboru držav na čelu s Francijo, ki se zavzemajo za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora do konca leta.

A tokratni vrh po Janševih besedah ne bo "toliko odločal o korakih, kot o usmeritvah". "Zelo konkretne odločitve lahko torej pričakujemo decembra," je dodal.

V povezavi z idejo o evrskem proračunu pa je premier poudaril, da "EU ima proračun" in "ne potrebuje dveh", so pa znotraj območja evra možni "kakšni dodatni instrumenti".

"Drugače pa, EU ima eno valuto, to je evro. Evro ima en proračun, eno večletno finančno perspektivo in teh institucij nima smisla podvajati in se seveda tudi ne bodo," je še menil premier.

Janša glede dolarskih obveznic: Za zdaj kaže kar dobro

Banke BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan so v ponedeljek začele predstavljati Slovenijo investitorjem v finančnih središčih v ZDA in Veliki Britaniji. V teh predstavitvenih srečanjih sodeluje tudi finančni minister Janez Šušteršič.

Slovenija namreč še letos načrtuje izdajo nove državne obveznice, a tokrat na dolarskem in ne evrskem trgu. Šušteršič je nazadnje zatrdil, da Slovenija cilja na izdajo v višini 1,5 milijarde dolarjev.

V zadnjih dneh se uspehu te izdaje pripisuje zelo velik pomen za likvidnost proračuna, uporablja pa se jo tudi kot argument za čimprejšnje sprejetje pokojninske reforme in reforme trga dela ter neoviran začetek izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank.

Slovenija namreč zaradi pritiska finančnih trgov letos še ni izdala obveznic in se je večinoma pri domačih bankah zadolževala le s kratkoročnimi instrumenti. Trenutno je zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice na sekundarnem trgu znova pod šestimi odstotki. Na elektronski borzi MTS se nahaja pri 5,86 odstotka.

Tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na vire iz omenjenih bank, poroča, da naj bi Slovenija na teh srečanjih kot izhodiščno ceno zadolževanja omenjala obrestno mero malenkost nad šestimi odstotki.

Gre sicer za prvi poskus izdaje dolarskih obveznic, odkar je Slovenija leta 2007 prevzela skupno evropsko valuto. Pred časom je prav Reuters omenjal, da bi utegnili vlagatelji na dolarskem trgu zaradi nepoznavanja Slovenije zahtevati pribitek na trenutno zahtevano donosnost na slovenske desetletne obveznice. Prav izboljšanju poznavanja države so namenjene predstavitve v teh dneh.

Minister Šušteršič je sicer zagotovil, da ima vlada v primeru neuspeha pri izdaji dolarskih obveznic rezervni scenarij.