Premier je tudi danes opozoril, da je položaj v državi resen, slabše od predvidenih pa so po njegovih besedah tudi nekatere napovedane okoliščine za naslednje leto. Tako obstajajo resne možnosti, da se bo svet soočil z rastjo cen energentov, kar bo vplivalo na življenjske stroške in dodatno poslabševalo gospodarske napovedi, je opozoril. Na drugi strani je po njegovih besedah dobra novica ta, da je glavni val krize, ki je grozil celo z razpadom EU, mimo.

Kaj bomo sami naredili za izhod iz krize?

Omenjeno zunanje okolje bo po besedah Janše v prihodnje za nas sicer pomembno, ne bo pa odločilno. Najbolj ključno je zato po njegovem to, kaj bomo sami naredili za izhod iz krize. Dodal je, da vedo, kaj je treba storiti, ti pogledi pa da so usklajeni tudi s predstavniki EU. Naštel je pet takšnih ukrepov: konsolidacijo javnih financ, sanacijo bančnega sistema, ureditev "kaosa" pri upravljanju z državnim premoženjem, vzdržnost pokojninskega sistema in prožno varnost na trgu dela.

Glede konsolidacije javnih financ, katere del je tudi zmanjševanje mase plač javnih uslužbencev, je premier poudaril, da je glede na lanski rebalans proračuna predvideno zgolj petodstotno zmanjšanje mase plač "in ni drugih odstotkov". Znižanje pa je predvideno zato, ker je vlada omejena z razpoložljivimi sredstvi.

Tudi brez sanacije bančnega sistema po besedah Janše ni mogoče računati na višjo gospodarsko rast. Ob tem je tiste, ki želijo zbirati podpise za referendum o zakonu o slabi banki, opozoril, da če zakon letos ne bo uveljavljen, bodo banke čez noč prisiljene prodajati deleže v podjetjih, tudi v Cinkarni Celje ali Heliosu, "brez tega, da bi bile pri prodaji posebej izbirčne". "Ta zakon je zato za ta podjetja ključen," je dejal.

Časa za ukrepanje je vse manj

Predsednik DZ in predsednik DL Gregor Virant je izrazil upanje, da bo dogovor dosežen čim prej in da bo v korist vsem. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je opozoril, da se je Slovenija znašla na križišču, njena težava pa je v tem, da je blokirana. Zato po njegovi oceni potrebujemo partnerstvo za izhod iz krize, ki bi vključevalo tudi socialne partnerje in opozicijo. "Nato pa je pomembno, da se usedemo in dogovorimo, kako naprej, če ne želimo pasti v evropske mehanizme," je dejal in dodal, da bo imela Slovenija čez nekaj tednov likvidnostne probleme, če ne bomo "dali nekih pozitivnih signalov".

Da ni več veliko časa za ukrepanje, je opozoril tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, pri tem pa izpostavil problem bank. "V bankah moramo vzpostaviti položaj, ko bodo lahko začele servisirati slovensko gospodarstvo," je dejal in dodal, da brez posojil ne bo investicij. Jožef Horvat (NSi) pa je poudaril predvsem dialog, ko gre za iskanje rešitev.

Koalicija za začetek postopka Vizjakovega predloga sprememb varčevalnega zakona

Predlog sprememb varčevalnega zakona, ki ga je zaradi zahteve po spremembah v delu, ki zadeva pokojnine, pripravilo ministrstvo za delo, gre na vlado in v parlamentarni postopek, so se po navedbah v stranki SLS danes dogovorili koalicijski partnerji. Predlog sprememb je bil namreč ena od tem današnjega srečanja z ministrom Andrejem Vizjakom.

Spremembe varčevalnega zakona v delu, ki zadeva pokojnine, so že pred poletnimi počitnicami zahtevali zlasti v DL in DeSUS. Koalicija se je strinjala, da bo potreben kompromis, saj je svojo novelo zakona zaradi rezov v pokojnine predlagala tudi opozicija.

Ministrstvo za delo je predlog sprememb pripravilo in ga poslalo v koalicijsko usklajevanje, stranke pa so se danes dogovorile, da podprejo začetek postopka za sprejem predloga. DeSUS predlog podpira, je danes že pojasnil predsednik te stranke Karl Erjavec. Medtem v DL menijo, da Vizjakov predlog rešuje le del težav. Zato so danes koalicijskim partnericam predstavili svoj predlog rešitev, ki pa jih javnosti še niso razkrili. Pričakovati je, da se bo koalicija o predlogih DL še usklajevala.

Sindikati pričakujejo umik začasnih del, delodajalci spremenjen predlog ZDR

Socialni partnerji danes kljub drugačnim napovedim niso nadaljevali razprave o zadnjem kompromisnem predlogu, vezanem na varno prožnost, torej odpovedne roke, odpravnine in nadomestila za brezposelnost. Ministra za delo Andreja Vizjaka namreč zaradi sestanka s koalicijo na pogajanjih ni bilo.

Namesto interesnih vprašanj so prvi del današnjih pogajanj namenili splošni obravnavi predloga novele zakona o urejanju trga dela, drugi del pa obravnavi predloga zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oz. tistih njegovih členih, ki jih še niso obdelali, pa niso problematični, sta po koncu srečanja za STA povedala izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko in generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek.

Kot je pojasnil Zorko, je predlog novele zakona o urejanju trga dela nesprejemljiv, saj "direktno napada starejše brezposelne ljudi, predvsem starejše od 50, 55 let". "Politika, ki gre v smeri zniževanja pravic starejših brezposelnih je nesprejemljiva," je zatrdil.

Smole: Vizjakov predlog popolnoma nesprejemljiv

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je po pogajanjih znova povedal, da je Vizjakov predlog popolnoma nesprejemljiv. Jezi ga, ker je ministrstvo upoštevalo le dve od njihovih pripomb. Te so sicer strnili v kar 35 točk. Predlog ZDR prinaša še manj prožnosti trga dela, kot je je sedaj, je opozoril.

V tej luči ga sicer skrbijo zlasti predlagane kvote pri zaposlovanju za določen čas in pri agencijskemu delu. "To sta dve oviri, ki bi že tako rigiden trg še dosti bolj omejili. Zato je predlog, kakršen je šel na koalicijsko usklajevanje, popolnoma nesprejemljiv," je zatrdil.

Reforme so potrebne, a jih ni mogoče sprejemati "na juriš"

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in predsedujoči ESS Semolič je opozoril na težave v gradbeništvu in lesni industriji, ki bi jih morali začeti reševati čim prej.

V sindikatih se po njegovih besedah zavedajo, da so reforme potrebne, a je Semolič opozoril, da so zahtevne in jih ni mogoče sprejemati "na juriš". V dosedanjih pogajanjih je bil dosežen nek rezultat, vendar je to, da bi rada vlada reforme obravnavala že v sredo, prehitro, je dejal.

Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar je v zvezi s tem povedal, da v njihovi sindikalni centrali ne nasprotujejo temu, da bo vlada reforme poslala v DZ, saj ve, da bodo nanje še lahko vplivali. Vseeno pa svari pred hitenjem: "Če smo zavozili 18 let, dajmo še dva meseca."

Štrukelj: Ne bomo pristali na odpuščanje v javnem sektorju

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je vladi očital, da pri napovedanem varčevanju v javnem sektorju ni iskala socialnega dialoga, pač pa je sindikate postavila pred izvršeno dejstvo, pa tudi, da je demonizirala sindikate.

Napovedal je, da v javnem sektorju ne bodo pristali na odpuščanje, in se vprašal, kako se bo gospodarstvo vzpenjalo, če bo še več javnih uslužbencev na cesti.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič se je strinjal, da časa ni več. Opozoril je, da so v pogajanjih premalo enotni in da na koncu nastane vtis, kot da nočejo sprememb. "Nič ni dovolj dobro za nas. Imamo problem z zaupanjem in pristajanjem na kompromise, ki so v določeni točki potrebni," je dejal.

V zadnjih letih po njegovi oceni nismo potegnili pravih potez, zato bo bolelo, z vsakim dnem, ki ga izgubimo, bolj, je opozoril. Ob tem je izrazil strinjanje s sindikati, da morajo biti rezi socialno vzdržni. "Upam pa, da ne bomo vsakega ukrepa v smeri večje konkurenčnosti razlagali v smeri razgradnje socialne države," je dejal.

Inšpektorat za delo opozarja, da za mladoletne delavce velja posebno varstvo

Inšpektorat za delo opozarja delodajalce, da delavci, mlajši od 18 let, v delovnem razmerju uživajo posebno varstvo, je v sporočilu za javnost zapisal glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj. Kot je opozoril, so namreč na inšpektoratu v zadnjem času namreč naleteli na več kršitev na tem področju.

V enem primeru so tako ugotovili, da je delodajalec dijaku omogočil delo brez ustrezne oziroma veljavne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela. Hkrati je dijak delal ponoči, in sicer od 22. ure do 4. ure naslednjega dne. Pri pregledu evidence o izrabi delovnega časa pa je inšpektorat ugotovil, da so dijaki na posamezni dan opravili devet ur oz. celo 12 ur dela.

Da bi se delodajalci izognili takšnim kršitvam, bi bilo smiselno in nujno, da se pred nastopom dela dijakov, mlajših od 18 let, seznanijo z veljavno zakonodajo, je zapisal Rančigaj. Hkrati naj delodajalci zahtevajo napotnico pooblaščene organizacije za posredovanje dela, preverijo čas veljavnosti izdane napotnice in tudi starost nosilca napotnice. Zakon o delovnih razmerjih namreč za dijake, mlajše od 18 let, določa nekatere izjeme glede delovnega časa, odmorov, počitkov ter vrsto del, ki se jim jih ne sme naložiti.

Ženski lobi svari, da bi pokojninska reforma lahko poslabšala položaj žensk

Ženski lobi Slovenije opozarja, da nekatere rešitve v predlagani pokojninski reformi pomenijo poslabšanje položaja žensk, uvajajo posredno diskriminacijo in izničujejo družbeno koristen prispevek žensk v času dela in skrbi za otroke in družino.

V Ženskem lobiju Slovenije ugotavljajo, da se med "čiščenje pokojninske blagajne očitno uvrščajo tudi vse dosedanje olajšave za ženske, od nižje upokojitvene starosti do znižanja starosti zaradi nege in vzgoje otrok". Dopustnost razlikovanja po spolu pri upokojevanju je po njihovih navedbah ugotovilo tudi ustavno sodišče, so sporočili iz omenjene organizacije.