Znesek za denarno socialno pomoč se v predlogu proračuna za leto 2013 glede na rebalans proračuna za letošnje leto znižuje kar za 23 milijonov evrov (z 208,8 na 185,8 milijona), znesek družinskih prejemkov in starševskih nadomestil pa za 40,9 milijona evrov (s 648,15 na 607,2 milijona), opozarja Lukič.

Socialno zakonodajo zdaj analizirajo na Inštitutu RS za socialno varstvo, na podlagi njihovih ugotovitev pa bodo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pomanjkljivosti, ki so se v uporabi izkazale za sistemske, odpravili z novelo zakona. Kljub temu pa negativne učinke socialne zakonodaje, ki so jih varčevalni ukrepi vlade še zaostrili, občutijo mnogi. Med njimi so denimo invalidi, opozarja Mateja De Reya iz Zveze Sožitje - Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije.

Invalidi, ki so do januarja prejemali varstveni dodatek, so v težkem položaju. Varstveni dodatek je namreč po novem socialnovarstveni prejemek, za pridobitev katerega mora invalid izpolnjevati pogoje. "Pri teh normativih so vsi pozabili, da večina invalidov za svoje preživetje vseeno potrebuje nekoliko več sredstev, saj ima zaradi svoje invalidnosti praviloma številne dodatne stroške," pravi De Reyeva. Po novem pa se pri izračunu upravičenosti socialnovarstvenih pomoči v prihodek posameznika ali družine šteje tudi dodatek za pomoč in postrežbo, kar zmanjšuje upravičenost invalidov za pridobivanje denarnih oblik pomoči. Zaradi varčevanja države pa so po njenih opažanjih na slabšem tudi invalidi, ki potrebujejo tehnične pripomočke ali medicinsko oskrbo.

Kako bodo svojo storitev kakovostno opravljali še naprej, se sprašujejo v Varstveno-delovnih centrih (VDC), pravi predsednica skupnosti VDC Mirjana Česen. Varčevanje države je po njenem najbolj prizadelo tiste centre, ki so že prej ravnali ekonomično in racionalno ter rezerv za varčevanje nimajo več. Najbolj jih je prizadelo zmanjšanje sredstev za fiksne materialne stroške. Nanje namreč nimajo vpliva - najemnino za prostore morajo plačati, goriva tudi ne morejo porabiti pol manj kot doslej, saj so njihove enote razpršene. Manj denarja imajo na voljo celo za obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati z zakonom: za stroške požarne varnosti, varstvo pri delu, vzdrževanje naprav...

Življenje pa se je v zadnjem letu precej spremenilo tudi starejšim, ki potrebujejo pomoč. Na ministrstvu za delo potrjujejo, da varstveni dodatek trenutno prejema kar okoli 70 odstotkov ljudi manj kot po starem sistemu. Nekateri so se mu odpovedali, da bi ohranili svojo dediščino, mnogi pa do njega niso več upravičeni zaradi premoženja, prihrankov, dohodke v družini, ki presegajo cenzus. Posledice pa so zastrašujoče: "V praksi se vedno pogosteje soočamo s primeri, ko uporabniki odhajajo iz institucionalnega varstva ali se ne odločijo za vstop, zgolj iz finančnih razlogov, tako osebnih kot družine," pravi Boris Koprivnikar iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "To nas posebej skrbi, saj ljudje ne dobijo nege in oskrbe, ki jo potrebujejo, ker si je ne morejo privoščiti."