Razvitost medijev je v interesu vsake demokratične države

Stepišnik meni, da bi bil dvig za številne medije zadnji udarec. Ob tem je izpostavil, da bi bili ob dvigu DDV za tisk soočeni z upadom kakovosti novinarskih zgodb in informacij, krčilo bi se informiranje javnosti, manjši bi bil nadzor nad oblastjo in gospodarskimi elitami.

"Novinarstvo je v zadnjih letih dobro opravilo svojo nalogo, odkrilo je številne anomalije, zato je razvitost medijev v interesu vsake demokratične države," je prepričan Stepišnik, ki opozarja, da bi selektiven dvig DDV pomenil izrazito protievropski trend.

V prvem letu bi davek v proračun prinesel 10 milijonov evrov, medtem ko bi zaradi propada številnih v tej dejavnosti v naslednjih letih strmo upadel.

Selektiven dvig DDV bi pomenil ogroženost okoli 5000 delovnih mest

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je opozorila, da gre pri tem ukrepu za obremenitev kreativne industrije, ki prispeva k demokratičnosti in oblikovanju javnega mnenja. Izpostavila je, da ima sedem evropskih držav ničelno stopnjo obdavčitve za medije, med 19 državami z znižano stopnjo obdavčitve za medije pa je bila doslej tudi Slovenija.

Enako kritična je bila do selektivnega dviga tudi na področju cvetličarjev, frizerjev in komunalnih storitev. "Za razvoj ne bo ostalo nič, odpuščali pa bodo tudi tam, kjer doslej niso imeli namena," je opozorila in izpostavila, da bi selektiven dvig DDV pomenil ogroženost okoli 5000 delovnih mest.

Dvig stopnje DDV na 20 odstotkov bi samo največje tri izdajatelje Delo, Dnevnik in Večer na letni ravni stal okrog pet milijonov evrov, opozarjajo v sindikatu Pergam, Gospodarski zbornici Slovenije, Sindikatu novinarjev Slovenije in Društvu novinarjev Slovenije.

Dvig bi v dveh od treh največjih izdajateljev odnesel približno tretjino zneska, ki ga te porabijo za plače, bi bilo v prvi fazi ogroženih najmanj 100 delovnih mest, zaradi kasnejše spirale pa bi večji izdajatelji že kmalu po uvedbi davka morali razglasiti insolventnost, so še prepričani.

V koaliciji neenotno mnenje

Predsednik Pergama Janez Posedi ob tem opozarja, da se v dosedanjih pogovorih o dvigu DDV niso pogovarjali o vsebini in razlogih za dvig.

V koaliciji glede zvišanja DDV ne delijo enotnega mnenja. DeSUS zakona o DDV ne podpira, saj meni, da ne obremenjuje enakomerno celotnega prebivalstva. Če že moramo najti nove prihodke, se DeSUS zavzema za uvedbo splošnega kriznega davka, ki bi bil do enega odstotka in bi veljal prihodnji dve leti, je v torek pojasnil predsednik DeSUS Karl Erjavec.

V NSi verjamejo, da je glede zvišanja DDV potreben še temeljit razmislek, zato tudi ostale koalicijske partnerje pozivajo, da se še usklajujejo in dogovorijo za rešitev. Poslanec NSi Jožef Horvat, ki se je sestal s predstavniki Medijske zbornice pri GZS, je podrl tehnološko preobrazbo medijev in vlaganje v dodatno izobraževanje zaposlenih v medijskih hišah.

SLS pri večini postavk, ki jih predlagani zakon izključuje iz znižane obdavčitve, nima težav. Je pa zanje problematično ukinjanje nižje davčne stopnje za tiskane medije oz. periodične publikacije, zato bo na tem področju po njihovem mnenju potreben dogovor. V razmislek dajejo predlog, da bi po zgledu nekaterih drugih držav uvedli različne stopnje DDV po posameznih publikacijah - informativnih, strokovnih ali zabavnih vsebinah.

Tudi predsednik DL Gregor Virant je že dejal, da se bodo o zvišanju DDV v koaliciji še usklajevali in da predlog vsekakor ni "zakoličen".