Stroški odvisni od obsega storitev
Župani koroških občin, ki so podpisali predlog odloka, si od skupne občinske uprave veliko obetajo. Skupaj bi spremljali razpise s področja gospodarskih in negospodarskih javnih služb, opravljali naloge s področja urejanja prostora ter varovanja okolja, pripravljali skupne projekte in kandidirali na razpisih za evropska sredstva, sredstva ministrstev in drugih inštitucij, prav tako bi pripravljali in spremljali projekte za potrebe javnih služb, prostorskega načrtovanja in varstva okolja, prostorskega načrtovanja, zagotavljanja in izvajanja javnih služb ter občinskega redarstva. Posamezna občina bi lahko koristila zgolj eno od naštetih storitev ali pa vse, glede na to pa bi ustrezno obračunali tudi stroške. Globe, ki bi jih izrekli občinski redarji, bi šle v blagajno tiste občine, kjer je bil prekršek storjen.
Občin ne bi združevali
Kljub vse tesnejšemu sodelovanju občin občani in župani nasprotujejo njihovemu ponovnemu združevanju. Mladi forum Socialnih demokratov Mežiške doline je pred časom na to temo izvedel celo anketo med prebivalci Raven in Prevalj. Več kot 70 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da združitve ne bi podprli. "Trenutno imamo v Sloveniji 210 občin, med katerimi so ene zelo velike, druge pa tako majhne, da premorejo komaj kakšen bankomat in trgovinico. Če podatek ne vara, smo imeli v Sloveniji 64 občin, preden je razdruževanje postalo tako popularno. Razlogov za razdruževanje je verjetno več. Med njimi izstopajo nezadovoljstvo krajevnih skupnosti z občino in želja po odcepitvi, vendar je bolj skrb vzbujajoč razlog ta, da je večjemu številu občin botrovala želja, da skoraj vsak ‘vaški veljak’ dobi svoj stolček," so prepričani mladi socialni demokrati Mežiške doline. Po njihovem bi bilo ponovno združevanje občin s finančnega vidika vsekakor smiselno, zavedajo pa se, da bi to s seboj potegnilo tudi velike finančne obveznosti do trenutno zaposlenih.
