Precej več je Slovencev, ki so na dolgoletnem slovenskem ponosu inženirja Stanka Bloudka spremljali kasnejšo zgodovino smučarskih skokov, ki je doživela vrhunec leta 1998, ko je Primož Peterka v hitchcockovskem scenariju na Bloudkovi skakalnici drugič postal skupni zmagovalec svetovnega pokala. Tri leta kasneje se je ta ista velikanka pod težo snega porušila. Bloudkova podrtija je dolgih enajst let kazala bedo planiške doline. Do včeraj, ko je prerojena znova ugledala luč sveta.

Odprtje je bilo nepozabno. Nihče izmed neverjetnih 7500 obiskovalcev, kolikor se jih v sosednjem Podkorenu ne zbere niti, ko so tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju, ni tarnal, da stoji praktično na gradbišču. Vsi so v prekrasnem vremenu strmeli na prenovljeni skakalnici (poleg Bloudkove se je včeraj uradno rodila tudi 90-metrska), podoživljali nekdanje čase in bili ponosni, da so Slovenci. Verjetno celo največji slovenski športni nacionalni ponos je ponovno zaživel. Prenovljeni napravi sta videti fantastično. Čeprav je narejen šele prvi večji korak na poti do skakalno-tekaškega središča, kakršen naj bi krasil dolino spomladi leta 2014, je bil včerajšnji dan veličasten.

Ko je posijalo sonce, smo dobili občutek, da je nekdo zgodovinski 14. oktober 2012 počastil tudi od zgoraj. Ko so s Smučarske zveze Slovenije v začetku tedna poslali vabilo na odprtje, je bilo namreč napovedano zelo slabo vreme. Vse skupaj pa se je dogajalo v jesenski idili. Še v soboto je v Planici pihal veter s hitrostjo 10 m/s, včeraj pa je pihal jugo. V takšnih razmerah je v Planici skoraj brezvetrje. Včerajšnji dan je bil poseben tudi, zato ker so prisotni politiki vsaj za kratek čas dajali vtis, da je Slovenija enotna država, ko ni v ospredju barva politične pripadnosti. Največji del pozornosti so bili deležni trije slovenski ministri, ki so vodili športno ministrstvo od leta 2007 naprej, ko je zaživel projekt novega nordijskega središča. Spominjali so na čase skupne drže slovenske samostojnosti.

Projekt nordijskega središča je zaživel pod vodstvom zdajšnjega predsedniškega kandidata Milana Zvera, nadaljeval se je pod ministrovanjem zdajšnjega vodje Socialnih demokratov Igorja Lukšiča, realiziral pa pod "poveljstvom" superministra Žige Turka. Slednji je v svojem govoru celo izpostavil, da se, kdor koli je že bil na oblasti, na temo Planice ni skoraj nič prepiral s političnimi tekmeci. Znanih obrazov je bilo včeraj v Planici precej, med njimi tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič in novi predsednik SZS Primož Ulaga.

Med najbolj ponosnimi je bil Jelko Gros, vodja Zavoda za šport Republike Slovenije Planica. "Priznam, težko je bilo projekt pripeljati do te faze, v kateri se trenutno nahaja. Zato se zahvaljujem številnim sodelavcem, ki so mi na tej poti pomagali, ali so dali podporo projektu. Še v soboto smo imeli polne roke dela, da smo vse skupaj pripravili do te mere, da smo lahko izpeljali državno prvenstvo. Ker nisem več trener, sem po srcu ljubitelj smučarskih skokov. Ko sem včeraj videl v zraku najboljše skakalce in se prepričal, da vse poteka, kot smo si le želeli, mi je zaigralo srce. Ko sem bil še trener, je Bloudkova velikanka še stala. Z njenim zatonom so slovenski smučarski skoki izgubili ogromno. Morda ne ravno najboljši predstavniki. Njihov manko se lahko računa predvsem v urah voženj v tujino. Več so izgubili tisti, ki niso imeli možnosti razviti svojega talenta in so predčasno končali športno pot," je pripovedoval Jelko Gros.

"Spomladi prihodnje leto pričakujem, da bomo lahko opravljali s planiškim skakalnim središčem na gumb. Za zdaj še malce improviziramo. Ko bo vse končano, bomo začeli s trženjem. Dotlej bodo morali plačati le tisti, ki bodo uporabljali skakalnice. Trener Goran Janus bo slovenske skakalce pripeljal na trening že v sredo. Po mojih informacijah pa si tri reprezentance zelo želijo priti na trening čim prej. Katere so to? Avstrija, Švica in še ena, ne vem natančno, katera. Švicarji naj bi prišli že danes ali jutri," je nadaljeval Gros. Ko trkata na vrata velesili, kakršni sta Avstrija in po zaslugi štirikratnega olimpijskega prvaka Simona Ammanna tudi Švica, je jasno, da je na slovenskih tleh zrasel objekt, na katerega bi bila ponosna sleherna država. In to v obdobju, ko sploh še ni zapadel prvi sneg.

Posebne časti sta bila včeraj deležna dva skakalca. Če je bil najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov Primož Peterka napovedan, da bo opravil zgodovinski prvi skok na novem objektu, je bilo presenečenje, ko se je na vrhu pojavil tudi Aleš Hlebanja. Skakalec domačega kluba Rateče Planica je namreč dobil čast, da skoči sočasno z velikanom, tako da je Peterka skočil z 90-metrske skakalnice, Hlebanja pa istočasno (ob 11.15) z Bloudkove. Njegova babica je bila namreč prva, ki je prodala zemljišče, da bi le čim prej zgradili novo središče in pokazala pozitivnost, ki je vladala med številnimi domačini. "Verjamem, da je bila babica ponosna, ko me je gledala. Doživel sem čast, ki je ne more vsakdo. Tudi sam sem ponosen nase kot tudi na dejstvo, da bomo imeli slovenski skakalci sedaj res prave pogoje, da bomo lahko dobro trenirali," je bil presrečen Aleš Hlebanja.

Peterka je skok za trening opravil na Bloudkovi velikanki, otvoritvenega pa na manjši napravi. "Če se spomnim sobote, je bilo res stresno. Nismo niti vedeli, s katerega zaletnega mesta naj se odrinem. Veliko je bilo treme in adrenalina, a se je vse izteklo odlično. Na samem odprtju mi je bilo lažje, saj mi je bilo že vse jasno. Lahko rečem, da bom še kdaj skočil, a nekaj časa ne, saj sta bila dva dneva dovolj," so bile prve besede Primoža Peterke. "Nisem pravi naslov, da bi primerjal staro Bloudkovo velikanko in prenovljeno. Nisem osvojil zadnjih novosti, da bi lahko povedal kaj konkretnega. Lahko rečem, da je naprava zelo moderna. Dolgo časa smo jo čakali in končno dočakali. Bolje pozno kot nikoli. Vesel sem, da sem imel možnost skočiti prvi in se vpisati v zgodovino," je še povedal nekdanji šampion ter priznal, da je v zadnjih dneh še posebej velikokrat podoživel občutke s finala svetovnega pokala pred 14 leti.

Državno prvenstvo na prenovljeni Bloudkovi skakalnici je bilo po vsem dogajanju bolj simbolično. Jurij Tepeš je z najdaljšima skokoma v obeh serijah potrdil odlično formo na "plastičnem delu" sezone in prepričljivo ugnal konkurenco. Da je pravi profesionalec, ki izhaja iz ugledne športne družine, smo se lahko prepričali, ko smo ga ob deveti uri zjutraj videli, kako se ogreva s tekom navkreber proti Tamarju s slušalkami na ušesih ter uživanju v naravi. Na las je spominjal na očeta Mirana, nekdanjega smučarskega skakalnega asa, ki je po končani športni poti našel svoj hobi ter z 12-metrsko jadrnico od Izole do Izole obkrožil svet.