Kot je za STA povedala Mateja Prosen iz Centra za socialno delo Kranj, so v razdelilnici hrane omejeni s 60 napotnicami, ki jih je odobrila občina, dnevno pa obrok vseeno uspejo zagotoviti med 70 in 80 ljudem. Ker je število prosilcev v recesiji močno poraslo, je center za socialno delo v pogovorih z občino, ki stoodstotno financira vse tople obroke hrane in zaposlenega v razdelilnici, da bi naslednje leto število napotnic še povečala.

"Vendar bi tudi s povečanjem števila napotnic težko zadostili povpraševanju," opozarja Prosenova. Kot je pojasnila, imajo pripravljeno čakalno vrsto, na kateri so tudi cele družine, ki čakajo na to, da bi se kakšna napotnica sprostila in bi tudi njim lahko zagotovili vsakodneven topel obrok. A se le redko sprosti kakšna od napotnic, saj po hrano prihajajo dolgoletni uporabniki, med katerimi so številni brezdomci in ti si kljub pomoči le težko najdejo zaposlitev ter si ponovno uredijo življenje.

Poleg tega je vse več upokojencev, ki le za malenkost presegajo cenzus za pridobitev napotnice za razdelilnico hrane in jim tako brezplačen obrok ne pripada. Cenzus je postavljen na 52 odstotkih minimalne plače, kar je okrog 300 evrov, številni upokojenci pa imajo le za nekaj deset evrov višje prihodke. "Velikokrat mi je težko pri srcu, ko moram prosilca zavrniti," priznava Prosenova.

Bodo morali odšteti devet evrov na mesec?

Medtem kranjska mestna občina razmišlja, da bi drugače uredila razdeljevanje hrane, in sicer da topli obroki ne bi bili več brezplačni, temveč bi morali uporabniki za vsakodnevni obrok, ki stane 1,92 evra, odšteti devet evrov na mesec. Uporabniki so prejemniki denarne socialne pomoči, ki se je letos povečala z 220 na 260 evrov, in ta denarna pomoč je namenjena tudi prehrani, pojasnjujejo na občini.

Menijo, da bo z minimalnim prispevkom prišlo še do večjega spoštovanja in odgovornejšega odnosa do obrokov hrane. "Če bomo videli, da se v praksi ne obnese, bomo preučili možnost ponovno brezplačnega obroka," so sporočili z občine, ki je ta predlog vključila v odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti, ki ga mora sprejeti še mestni svet.

Na občinski upravi menijo, da bi bilo smiselno sprejeti akt, ki bo zajemal vse vrste socialnovarstvenih storitev, ki jih financira občina. Nekatere sicer že podrobno ureja zakonodaja, nekatere pa normativno niso urejene. Kranjska občina bi tako kot prva v Sloveniji sprejela tovrsten akt, ki so ga mestni svetniki na svoji zadnji seji enkrat že obravnavali, čaka pa ga še druga obravnava.