Na resnost stanja kaže tudi slab odziv delodajalcev na Prvi izziv, ukrep aktivne politike zaposlovanja, s katerim bi za 15-mesečno zaposlitev brezposelnega, starega do 30 let, prejeli subvencijo v višini 7250 evrov, pravi Lijana Vidic Ristič, direktorica območne službe zavoda. Dodaten problem na zasavskem trgu dela pomenijo tudi velike strukturne neskladnosti, saj so med brezposelnimi večinoma ljudje s poklici, ki jih trg dela ne potrebuje, poudarja Vidic-Rističeva in dodaja, da se bo takšen trend še nadaljeval, saj je še vedno veliko vpisa na gimnazijo in ekonomsko šolo, medtem ko srednja tehniška in poklicna šola še naprej ostaja prazna.
Podjetništvo iz nuje se ne obnese
Ena izmed rešitev, ki je aktualna po celi državi in se ponuja tudi mladim Zasavcem je, da se opogumijo in sami pričnejo ustvarjati nove dejavnosti ter s tem tudi delovna mesta. Vendar tisti, ki delajo z mladimi, ugotavljajo, da ni vsak rojen za podjetnika. "Tisti, ki so pred dvema letoma prejeli subvencijo za samozaposlitev, se letos prihajajo odjavljat," je na okrogli mizi v Mladinskem centru Trbovlje, kjer se je odvijala razprava o zaposljivosti mladih v Zasavju, povedala Doroteja Urbanija iz območne Obrtne zbornice Slovenije.
Podjetništvo iz nuje tako po njenem mnenju nima smisla, saj pri tem ne pomaga niti subvencija. Manja Jagodič, direktorica podjetja Summa Ars, pa je prepričana, da mladi velikokrat ne dobijo dovolj kakovostnih informacij, kako se sploh lotiti samostojne poti. "Dostikrat šele po letu ali dveh ugotovijo, da so nekaj počeli narobe. Tako se morajo učiti na lastnih napakah, čeprav to ne bi bilo potrebno," je prepričana Jagodičeva, ki pri zaposlitvah mladih ljudi poudarja, da so ti pogosto brez izkušenj, zato potrebujejo dobrega mentorja, poleg tega pa morajo biti tudi sami aktivni in nadgrajevati formalno pridobljeno znanje.
Ključno je premagati strah
V času brezposelnosti je to najlažje, pa tudi koristno početi kot prostovoljec v različnih organizacijah, so se strinjali gostje dogodka, saj tako pridobljene izkušnje lahko pri iskanju zaposlitve le še dodatno koristijo, poleg tega pa si brezposelni na ta način gradi tudi socialno mrežo. "Po diplomi sem kot prostovoljec delal v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, s čimer sem ostal aktiven, hkrati pa sem tudi hitreje prišel do informacij o različnih razpisih za delo na svojem področju," je izkušnje s prostovoljstvom v času brezposelnosti opisal Vid Šteh, diplomant Filozofske fakultete.
Zbrani na okrogli mizi so se tako strinjali, da imajo mladi v Zasavju vendarle kar nekaj možnosti za izboljšanje lastne zaposljivosti, vendar morajo tudi sami kdaj stopiti iz množice in se vključiti v programe, ki so jim na voljo, pa čeprav bodo pozneje ugotovili, da jim kakšno področje ne leži. "Premagati moramo strah pred napakami," je poudarila Tjaša Sterniša iz študentskega Kluba B.
