V centru opozarjajo, da je izbruh bolezni velik, vendar ni bil povsem nepričakovan, saj so na otočju odkrili prisotnost komarjev vrste aedes aegypti, ki je najbolj učinkovita vrsta za prenos povzročitelja bolezni.
V evropskem centru so še opozorili, da bi mrzlica lahko predstavljala nevarnost tudi za turiste, da pa bo razvoj dogodkov v prihodnjih dneh pokazal, ali bodo ukrepi portugalskih oblasti uspešno zajezili epidemijo.
Za zdaj še niso izdali nobenih prepovedi gibanja ali omejitev za turistične dejavnosti na otočju, so pa pozvali ljudi, naj se ustrezno zaščitijo pred piki komarjev, še posebej čez dan, ko so komarji najbolj aktivni.
Značilni znaki denge so visoka vročina, bolečine za očmi, izpuščaji po celem telesu. Bolečine v mišicah in sklepih so hude, bolniki izgubijo tek in bruhajo. Bezgavke se povečajo, pojavijo se znaki okužbe zgornjih dihal. Okrevanje je dolgotrajno. Bolezen sicer običajno izzveni brez posledic, lahko pa ostanejo motnje ritma srca in depresija.
Obolenje se pojavlja v dveh oblikah, blažji in hemoragični obliki. Slednja je bolj resna oblika denge, ki običajno prizadene otroke do 15 let in se lahko konča s smrtjo.
Dengo povzroča virus, ki ga prenaša komar vrste aedes. Ti komarji pikajo čez dan, najbolj pa so aktivni zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Pogosto se nahajajo v zaprtih prostorih.
Mrzlica denga sicer v svetu ogroža okoli 3,6 milijarde ljudi, več kot polovico svetovne populacije. Razširjena je v celem tropskem pasu, širi pa se tudi v subtropske kraje srednje in južne Amerike, južne in jugovzhodne Azije ter Pacifika. Pojavlja se tudi v Afriki.
Kot opozarjajo v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), se je število obolelih za dengo predvsem v jugovzhodni Aziji v zadnjem letu močno povečalo. V Kambodži se je na primer število primerov početverilo. Največ primerov te mrzlice pa so od januarja do junija letos zabeležili na Filipinih - kar 32.193. So pa iz te države poročali o manj smrtnih žrtvah te bolezni - letos je za posledicami denge umrlo 195 ljudi, lani pa 201.
